Konferenca naj bi sicer potekala v Berlinu, vendar so se zaradi uničenja mesta, ki je menda osupnilo tudi mnogo sodelavcev obeh zahodnih zaveznikov, odločili za premik lokacije v Potsdam, ki je imel praktično lego tudi zaradi letališča v bližnjem Gatowu, ki sicer od leta 1994 ne obstaja več. Gradovi oziroma palače dinastije Hohenzollern v Potsdamu pa skorajda niso bili uničeni. Foto: U. S. Army Signal Corps © Courtesy of Harry S. Truman Library
Konferenca naj bi sicer potekala v Berlinu, vendar so se zaradi uničenja mesta, ki je menda osupnilo tudi mnogo sodelavcev obeh zahodnih zaveznikov, odločili za premik lokacije v Potsdam, ki je imel praktično lego tudi zaradi letališča v bližnjem Gatowu, ki sicer od leta 1994 ne obstaja več. Gradovi oziroma palače dinastije Hohenzollern v Potsdamu pa skorajda niso bili uničeni. Foto: U. S. Army Signal Corps © Courtesy of Harry S. Truman Library
Veliki trije so tekmovali v kulinaričnem in glasbenem programu, na koncu je bilo razočaranje ...

"Veliki trije" v Potsdamu
Konference, ki je potekala od 17. julija do 2. avgusta 1945, so se udeležile Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in ZDA. Na njej so generalni sekretar sovjetske komunistične partije Josip Stalin, predsednik ZDA Harry Truman in ministrski predsednik Združenega kraljestva Winston Churchill odločili o povojni usodi Nemčije in njeni razdelitvi na okupacijske cone. Poleg tega so premaknili meje Poljske proti zahodu.

Večina ljudi ob omembi vélikih treh pomisli na Churchilla, Stalina in Roosevelta. Vendar je bil stalnica zgolj Stalin. Celo med samo konferenco v Potsdamu, ki je bila med drugim najdaljša konferenca zaveznikov, je prišlo do zamenjave: Churchill je kot predstavnik Združenega kraljestva prišel na začetek konference, zaradi vmesnih volitev, ki so jih dobili laburisti, pa je s konference odšel premier Clement Attlee.

Prav tako je 12. aprila 1945 umrl Roosevelt, nadomestil pa ga je v zunanji politiki popolnoma neizkušen Harry Truman, ki je poleg tega od začetka zelo nediplomatsko in brezkompromisno vztrajal pri pozicijah proti Stalinu, kar je pogovore seveda oteževalo. In on je bil tisti, ki je konferenco sklenil z besedami: "Do našega naslednjega srečanja. Ki bo, kot sam upam, potekalo v Washingtonu." Srečanja seveda ni bilo. Začela se je hladna vojna.

Margaret Joy Hunter je bila v Potsdamu Churchillova asistentka in članica britanske delegacije. Del razstave je zdaj tudi njen zasebni dnevnik o vsem, kar je slišala in doživela. 19-letnica ga je pisala, čeprav so bili zasebni zapiski tam strogo prepovedani in čeprav ni smela v palačo, kjer so se odvijali dejanski pogovori. Foto: SPSG / Matthias Simmich
Margaret Joy Hunter je bila v Potsdamu Churchillova asistentka in članica britanske delegacije. Del razstave je zdaj tudi njen zasebni dnevnik o vsem, kar je slišala in doživela. 19-letnica ga je pisala, čeprav so bili zasebni zapiski tam strogo prepovedani in čeprav ni smela v palačo, kjer so se odvijali dejanski pogovori. Foto: SPSG / Matthias Simmich

Gostitelj je bil Stalin
Gostitelj srečanja v Potsdamu je bil sovjetski voditelj Stalin, saj je bilo že prej odločeno, da to ozemlje pripade sovjetski zasedbeni coni. To je danes jasno videti na notranjem dvorišču palače, kjer še vedno vzdržujejo zasaditev rdeče cvetočih geranij v obliki peterokrake zvezde.

Poškodovana posoda za kosilo, ki jo je Muzeju miru v Hirošimi leta 1945 podaril Tsuneharu Kano. Foto: SPSG
Poškodovana posoda za kosilo, ki jo je Muzeju miru v Hirošimi leta 1945 podaril Tsuneharu Kano. Foto: SPSG

V dvorcu si je poleg stalne razstave mogoče ogledati še dodatne fotografije in dokumente, povezane z udeleženci konference. Posamezni eksponati pa tematizirajo tudi dogodke, ki so sledili, denimo jedrsko bombardiranje Hirošime, ustanovitev države Izrael in korejsko vojno.

Začetek hladne vojne, ki jo je sprožil potsdamski sporazum, je bil temeljni kamen razdelitve Nemčije in z njo celega sveta. Spust jedrskih bomb na Hirošimo in Nagasaki 6. in 9. avgusta, s čimer se je končala vojna na Pacifiku, je poleg vsega drugega sprožil tudi tekmo v jedrskem oboroževanju med velesilami Vzhoda in Zahoda. Povedano drugače: odločitve, ki so jih sprejeli v Potsdamu, tako ali drugače vplivajo na svetovno politiko vse do današnjega dne.

Razstava poskuša faktografsko nizanje daljnosežnih geopolitičnih odločitev kombinirati z vključevanjem osebnih izpovedi in zgodb milijonov ljudi, na katere so te odločitve vplivale. Obiskovalci naj bi tako dobili občutek za kontrast med abstraktnimi sklepi zmagovalnih sil druge svetovne vojne ter med oprijemljivimi posledicami teh ukazov. Churchillu, Stalinu in Trumanu tako na razstavi družbo dela nešteto "anonimnih" prič zgodovine (žrtve jedrske bombe, razseljeni ljudje, begunci ...).

Protokol konference je bil strog: v konferenčno sobo, v kateri so namestili pogajalsko mizo s premerom 3,05 metra, so zjutraj ob 8. uri vstopili udeleženci pogajanj pododborov, ob 11. uri so tja dospeli zunanji ministri, veliki trije so delo začeli ob 17. uri. Foto: SPSG
Protokol konference je bil strog: v konferenčno sobo, v kateri so namestili pogajalsko mizo s premerom 3,05 metra, so zjutraj ob 8. uri vstopili udeleženci pogajanj pododborov, ob 11. uri so tja dospeli zunanji ministri, veliki trije so delo začeli ob 17. uri. Foto: SPSG