"V javnosti se tako ustvarja prepričanje, da so imeli Judje v lasti samo dragocene predmete," je še dejala nekdanja poslanka stranke Zelenih.

Medijsko odmeven primer Gurlitt
Speerova hčerka je omenila tudi vračanje umetnin iz zbirke Corneliusa Gurlitta, sina enega izmed vidnejših trgovcev z umetninami v času nacizma. Obsežno zbirko del so v stanovanju Corneliusa Gurlitta nemški policisti našli leta 2012, ko so preiskovali njegovo stanovanje zaradi suma utaje davkov. Med preiskavo jih je presenetilo kakšnih 1.500 umetniških del, med katerimi jih je kar nekaj z nepreverjeno provenienco, ki zbuja sum, da so bila nezakonito odtujena v času nacizma. Za šest slik je že uradno potrjeno, da so jih zaplenili nacisti, pet so jih tudi vrnili prvotnim lastnikom, izvor preostalih pa še preiskujejo.

Sorodna novica Primer Gurlitt: čudaški starec sredi nacističnega zaklada ... to je "zavajanje, neumnost in škandal"

82-letna Hilde Schramm ob javnem vračanju umetnin, ki so jih v času nacizma zaplenili ali pa po prenizkih cenah odkupili od preganjanih judovskih družin, opozarja, da se ob tem pozablja, da so imeli Judje, ki so bili deportirani ali izgnani, sicer večinoma v lasti čisto vsakdanje predmete brez prave vrednosti.

Dobitnica nagrade za prispevek k ohranjanju judovskih skupnosti v Nemčiji
Hilde Schramm, sicer pedagoginja, je leta 1994 ustanovila fundacijo za vračanje predmetov, ki so jih med vojno zaplenili nacisti. Fundacija je namenjena ozaveščanju ljudi, da je v nemških gospodinjstvih še veliko predmetov, ki so bili ukradeni deportiranim oziroma izgnanim Judom. Nedavno je Hilde Schramm prejela tudi nagrado fundacije Obermayer za svoj prispevek k ohranjanju judovskih skupnosti v Nemčiji.