Foto: MMC RTV SLO/AP
Foto: MMC RTV SLO/AP

Kot so opozorili na novinarski konferenci, se z novimi storitvami, ki se uvajajo v obstoječi sistem, dostopnost pravzaprav še zmanjšuje. Kot tak primer so izpostavili bele zalivke, ki jih morajo namesto amalgamskih od 1. julija v skladu z evropsko uredbo zagotavljati otrokom do 15. leta, nosečnicam in doječim materam. Za te skupine ljudi bo bele zalivke po novem krila zdravstvena blagajna, medtem ko jih je bilo treba doslej plačevati. Predsednik odbora za zobozdravstvo Krunoslav Pavlović je pojasnil, da je za izdelavo bele zalivke potrebno bistveno več časa kot pri amalgamski, kar pomeni, da bodo imeli zobozdravniki manj časa za opravljanje drugih storitev in se bodo posledično še povečale čakalne dobe, ki že sedaj v večini primerov presegajo dopustne. Pri otroškem zobozdravstvu bi to lahko pomenilo tudi manj časa za preventivne storitve.

ZZZS: Pri izdelavi bele zalivke v primerjavi z amalgamsko ne gre za bistveno dražji material

Poleg tega so po njegovih besedah pri belih zalivkah bistveno večji materialni stroški. Medtem ko so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ocenili, da pri izdelavi bele zalivke v primerjavi z amalgamsko ne gre za bistveno dražji material, ampak za skoraj tretjino večji strošek dela in da bo to zdravstveno blagajno letno stalo okoli 1,3 milijona evrov več, na zbornici menijo drugače. Po Pavlovićevih besedah so tako časovni, kot materialni stroški v primeru bele zalivke bistveno večji, "finančno pa stvari niso ovrednotene, kot bi morale biti". Poleg tega je odločitev, da je za nadomestilo amalgama edini ustrezni material kompozit, strokovno sporna in bi morali omogočiti uporabo tudi drugih materialov, je še dejal.

Slovensko zobozdravstvo ima premalo programov

Predsednik odbora za zobozdravstvo Pavlović je poudaril, da težava ni v premajhnem števil zobozdravnikov, ki je s povprečjem v Evropi precej primerljivo, ampak v tem, da je premalo programov. Da bi omogočili izvajanje novih in zahtevnih storitev, predlagajo povečanje števila programov vsaj za sto. Če bi želeli odpraviti čakalne dobe, pa po njihovi oceni manjka do 500 programov otroškega in odraslega zobozdravstva. Z enako količino denarja za zobozdravstvo in z enakim številom izvajalcev, ki sodelujejo v javni mreži, namreč čakalnih vrst ni možno skrajšati, je dejal zasebni zobozdravnik Matej Praprotnik. Če pa bi bila na voljo dodatna sredstva, bi lahko dodane kapacitete zagotovili z zasebniki. Čistih zasebnikov je v Sloveniji 209 in ti bi potencialno lahko prispevali k reševanju problema, je dejal.

Še naprej bodo iskali rešitve

So pa v odboru po Pavlovićevih besedah predlagali še nekatere druge rešitve, če povečanja programa ne bo, a za zdaj niso dobili odgovora. Med drugim so predlagali, da bi se iz nabora pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja izločilo fiksno protetiko (mostički, prevleke), do katere je dostop že sedaj omejen in na katero ljudje že zdaj zelo dolgo čakajo, namesto tega pa bi omogočili čim večje financiranje snemne protetike, ki zahteva manj časa. Zobozdravnikom pa bi ga ostalo več za nudenje osnovnih zobozdravstvenih storitev. Zobozdravnike sicer moti tudi dodatno administrativno delo, ki jim je bilo naloženo z zakonom o pacientovih pravicah in pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustih čakalnih dobah. Rešitve gredo tudi v škodo pacientov, sta opozorila Matjaž Gorkič in predsednica sindikata DENS Mirjana Petrovič, ki je opozorila tudi na problematiko dentalnega turizma. Kot so napovedali je za začetek prihodnjega tedna predviden sestanek s predstavniki ZZZS.