Obsojencem, ki delajo, država ne plačuje prispevkov za pokojnino

Na Ustavno sodišče je bila pred kratkim vložena pobuda za oceno ustavnosti določila zakona o izvrševanju proračuna, ki je leta 2003 zapornikom, ki delajo, odvzel pravico do pokojninskega zavarovanja.

V slovenskih zaporih lahko obsojenci, če želijo, tudi delajo. Skladno z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) so lahko zaposleni izven zavoda, v tem primeru jim delodajalec vplačuje prispevke v pokojninsko blagajno, lahko pa delajo tudi v gospodarskih dejavnostih Zavoda, v tem primeru jim država prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne plačuje.

Kako poteka delo zapornikov smo preverili v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Direktor Zavoda Zoran Remic nam je povedal, da delo, v večini primerov gre za težka fizična dela, pri njih poteka z razporeditvijo obsojenca na delo. Zaporniki v celjskem zaporu lahko delajo v kovinski proizvodnji, mizarstvu, ličarstvu, pekarstvu in pralnicah perila. "To pomeni, da dobijo odločbo s katero jih razporedimo na neko delo, iz tega naslova pa izhajajo tudi nekatere pravice.Za delo v zavodu so nagrajeni, prejemajo plačilo za delo, ki obsega 25 odstotkov osnove plače primerljivega delovnega mesta v javnem sektorju , 20 odstotkov od tega zneska pa je del obveznega prihranka," je še pojasnil Remic. Delo znotraj zavodov za prestajanje kazni je sicer zagotovljeno približno 60 odstotkom zaprtih.

9 bivših obsojencev po pravico na sodišče

Vsem, ki so med prestajanjem kazni delali s polnim delovnim časom je država še do pred 15 leti plačevala prispevke v pokojninsko blagajno. Junija 2003, ko je bila po hitrem postopku sprejeta novela zakona o izvrševanju proračuna, pa je država razveljavila 24. člen pokojninskega zakona (ZPIZ-1) in zapornikom, ki so med prestajanjem kazni delali s polnim delovnim časom, čez noč vzela pravico do pokojninskega zavarovanja. "To je nedopustno, saj ne moreš s finančnim zakonom, z rebalansom proračuna poseči v nek sistemski zakon, kot je ZPIZ in spremeniti predpis, ki velja za področje socialnih pravic ter spremeniti veljavno, dolgoletno, ustaljeno sodno prakso na področju ustavnega varstva socialnih pravic, ki pripadajo vsem, ki delajo, tudi zapornikom," je pojasnila odvetnica Nuša Maček, ki na Delovnem in socialnem sodišču zastopa devet bivših zapornikov, ki tožijo državo zaradi neplačevanja pokojninskega zavarovanja. Med njimi je tudi bivši obsojenec, ki je 6 let odslužil v zaporu na Dobu. "Delali smo vsak dan osem ur, včasih tudi več. Šlo je za težka fizična dela na njivi, delali pa smo tudi na odprtem oddelku. Menim, da bi mi država morala ta leta šteti v pokojninsko dobo, zato sem vložil tožbo," nam je povedal bivši obsojenec, ki je od leta 2012 na prostosti.

Večletne kršitve zakonodaje

Država je leta 2004 ponovno uveljavila izbrisani 24. člen pokojninskega zakona, a prispevkov obsojencem, ki so delali kljub temu ni plačevala. Pred 5 leti, s sprejetjem trenutno veljavnega Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), pa je država obsojencem, ki delajo, izrecno prekinila vplačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje. "V tem delu pa zahtevamo od ustavnega sodišča, da odloči ali je 23. člen trenutno veljavnega ZPIZ-2 ni skladen z ustavo in da ga v primeru ugotovitve neskladja, razveljavi," je pojasnila Mačkova. Po mnenju odvetnice je država v 14 letih (od 2003 do 2017) oškodovala približno 11 tisoč oseb. "Na ta račun je država iz javnofinančnih sredstev prihranila približno 32 milijonov evrov," še dodajajo v odvetniški družbi Maček.

Sprememb zakonodaje na pravosodnem ministrstvu ne predvidevajo

"Velja poudariti, da je od leta 1992 pravica do obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zapornikom, ki delajo priznana. Ne nazadnje je tudi v komentarju ZIKS-a zapisano, da je pravica do pokojninskega zavarovanja zapornikov, ki delajo pomembna predvsem pri dolgotrajnih kaznih, kajti pokojninsko zavarovanje pomeni večjo socialno varnost po prestani kazni in tudi lažje vključevanje v življenje na prostosti," nam je povedal direktor Zapora Celja Zoran Remic. Kako, če sploh bodo področje uredili smo vprašali tako pravosodno kot tudi Ministrstvo za delo. Na Ministrstvu za delo ne vidijo razlogov zakaj pokojninskega zavarovanja za zapornike, ki delajo ne bi podprli pri naslednji noveli zakona o pokojninskem zavarovanju. Ob tem so navedli, da problematiko še pred tem lahko uredi Ministrstvo za pravosodje, in sicer s sprejemom posebnega predpisa, na način kot je to opredeljeno za določene zavarovance v 19. členu ZPIZ-2. Na Ministrstvu za pravosodje sicer ocenjujejo, da bi bilo ureditev pokojninskega zavarovanja za obsojence smiselno ponovno proučiti, a kljub temu, da bo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij kmalu obravnavala vlada, sprememb na tem področju ne predvidevajo.

Spremljajte nas tudi na in !

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 0

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor
Zadnja oddaja
Arhiv oddaj
NE PREZRITE
Več
  • Ministrstvo za zdravje zaradi zastrupitev in nereda na trgu nad izdelke s CBD-jem

  • 11 let težav z Marlesovo montažno hišo - od zapletov pri gradnji do večletnega zamakanja

  • Afera mleto meso: so mesarji zdravje potrošnikov ogrožali na lastno pest ali z vednostjo delodajalcev?

  • Zatrupitve z izdelki, ki vsebujejo kanabidiol

  • Kako do zdravila, ki ni registrirano v EU?

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!

Twitter