Slavka in Iztok Ilich. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Slavka in Iztok Ilich. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Bolezen se večinoma pojavi po 55. letu, je kronična in počasi napredujoča, spremlja pa jo lahko več kot 40 različnih simptomov. A bolezen ima toliko obrazov, kolikor ima bolnikov.

V oddaji Ah, ta leta! smo spoznali zakonca Slavko in Iztoka Ilicha, ki ju je diagnoza neprijetno presenetila pred dobrimi sedmimi leti. Začelo se je s Slavkinim upočasnjenim gibanjem, najmočneje pa je bolezen prizadela Slavkin govor. Zakonca Meta in Slavko Stošicki pa sta se morala z diagnozo spopasti pred 12 leti, ko je za boleznijo zbolel Slavko. Prve znake bolezni je opazil med vožnjo avtomobila, ko se je pojavila neprijetna tresavica. Poleg tega da je pri vseh dejavnostih postajal čedalje počasnejši, so se med prvimi simptomi začeli pojavljati tudi slabši voh in težje požiranje, po štirih letih pa se je pojavil še neprijeten sindrom padajoče glave, pri katerem glava nenadzorovano pade na prsi in je ni mogoče več dvigniti, kar se navadno pojavi zaradi čezmernega jemanja zdravil.

Gostje v oddaji. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Gostje v oddaji. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Pri Parkinsonovi bolezni začnejo v možganih propadati živčne celice, ki normalno proizvajajo živčni prenašalec dopamin, ta pa je nujno potreben za naše gibanje. Kot posledica se navadno pojavljajo upočasnjenost, okornost, tresavica, ob tem pa so pogoste tudi težave s spanjem, razpoloženjem, spominom, tudi koncentracija se slabša. Vzroka za Parkinsonovo bolezen ne poznamo in tudi zdravila, ki bi v celoti pozdravilo bolezen, ni. Z različnimi terapijami pa lahko bolj ali manj uspešno obvladujemo simptome bolezni.

Poleg jemanja zdravil je Slavku pomagala tudi redna fizioterapija. Ker je bil vseskozi vpet v različne dejavnosti, je moral ob poslabšanem stanju spremeniti tudi svojo dnevno rutino: "Zmanjšati sem moral svoje številne dejavnosti, se odpovedati nekaterim funkcijam, ki sem jih imel, nehal sem predavati. Ostal pa sem nekoliko bolj osredotočen na svoje strokovno delovanje in ponovno sem se posvetil svojim mladostnim konjičkom. Ponovno sem začel igrati klarinet, slikati in pisati pesmi."

A Parkinsonova bolezen navadno ne prizadene le bolnika, temveč tudi njegove najbližje. Kot poudarja Slavkova žena Meta, se moraš znati naučiti živeti z boleznijo. Po začetnem šoku sta se odločila, da ne bosta dovolila, da bi bolezen obvladovala njiju, ampak da bosta skupaj obvladala njo. "Obvladaš pa jo le tako, da se začneš strokovno spoznavati z boleznijo, se poglobiš v simptome in se naučiš, kako ravnati. Pri tem je pomembno, da prejmeš strokovne informacije."

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Ker sta bila Slavko in Meta tudi pred nastopom diagnoze zelo povezana, saj sta med drugim imela tudi svoje podjetje, se je njuna vez po postavljeni diagnozi še okrepila. Toda kot poudarja Meta, bolezen predrugači življenje. "Nekoč je Slavko nekatera dela opravljal sam, zdaj pa se zgodi, da jih opraviva skupaj. Tak primer je vožnja z avtom. Prej je bilo samoumevno, da je vozil on, zdaj sedem za volan jaz." Četudi se lahko po postavljeni diagnozi nekateri odnosi spremenijo ali predrugačijo in se nekateri prijatelji umaknejo, se lahko zgodi tudi, da novi ljudje stopijo v tvoje življenje. "Res je, kar pravijo: bolezen vzame, lahko pa tudi veliko da." Najpomembnejše pri tem pa je, da jo čim prej sprejmemo in kljub omejitvam najdemo dejavnosti, ki nas sproščajo in veselijo.

Posnetek celotne oddaje:

Obrazi Parkinsonove bolezni