Zaposleni v mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so ob 60. letnici zavoda v Sadnem parku ob dvorcu Dornava posadili 60 češenj in v skladu s konsertavtorskim načrtom zapolnili manjkajoča drevesa v vrtu, ki velja za največji ohranjeni baročni park pri nas. Jubilej so zabeležili tudi z izdajo monografije o 60 letni zgodovini spomeniškega varstva v severovzhodni Sloveniji.

Mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije s svojimi strokovnjaki, vseh je 20, skrbi za kulturno dediščino na območju 80-tih občin v Podravju, na Koroškem in v Prekmurju. V praksi to pomeni, da zaposleni bdijo nad 2.855 kulturnimi spomeniki in nad 2 .620 objekti s statusom kulturne dediščine. Med pomembnejšimi projekti v minulih sedemnasjtih letih je ekipa stokovnjakov pod vodstvom Srečka Štajnbaherja med drugim izvedla prenovo Minoritskeg samostana in Kadetince v Mariboru, Novega gradu v Negovi, pristave pri gradu Ormož, graščine v Oplotnici, dvorca Sternthal v Kidričevem. V sklopu programa razvoja podeželja so do leta 2013 obnovili 51 kulturnih spomenikov podeželske arhitekture. Odnos prebivalcev do kulturne dediščine se je v zadnjih desetletjih močno spremenil, ljudje se zavedajo pomena dediščine, da bi jo ohranili, potrebujemo dolgoročno sistemsko financiranje s starni države, pravi Srečko Štajnbaher. » Mi veliko pričakujemo od kulturnega evra, kibi zadeve lahko postavil na drugačno raven. Je pa treba na nekaj opozoriti, česar se javnost in politika ne zavedata. Namreč kdo trži kulturno dediščino? Seveda je to gospodarska dejavnost, ki se ji reče turizem«.
V sistemsko financiranje varovanja kulturne dediščine bi poleg turizma, kjer se zbere veliko sredstev, veljalo vključiti tudi šolski sistem, da bi z izobraževanjem ohranili stare poklice, dodaja Štajnbaher: »Gre tudi za ohranjanje starih veščin, dejavnosti in znanj, kar nam danes v veliki meri izgineva. Mi nimamo več mojstrov, ki bi znali to narediti. Se pravi, da je tukaj velika priložnost, tudi za vse tiste, ki iščejo določene vsebine.« Predvsem mladi bi z novimi znanji lahko oblikovali razlilčne vsebine in programe, s katerimi bi oživljali in promovirali obnovljeno kultruno dediščino.