Foto: Osebni arhiv
Foto: Osebni arhiv

V nedeljo bomo zaznamovali mednarodni dan prijaznosti in 24 let od podpisa deklaracije o prijaznosti, ko v več kot dvajsetih državah poudarijo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi lahko polepšamo življenje drug drugemu. V tujini s simbolno gesto, deljenjem rumenega cvetja, v Sloveniji z okrašenimi kamenčki, ki vas bodo ta konec tedna čakali v mestu, na gozdni poti ali v parku.

Slovenija se je praznovanju dneva prijaznosti pridružila leta 2015 in lani z ambasadorstvom društva Humanitarček naštela rekordnih 25.000 kamenčkov. Društvo širi nasmehe s projektom Naključna prijaznost, ki ga je leta 2014 zasnovala nevrokirurginja Ninna Kozorog, ko je z umetniško šolo Atilem pod mentorstvom Melite Ragolič pripravila prve. Ragoličeva: »Za bolnike z multiplo sklerozo smo naredili veliko razstavo in začeli smo barvati kamenčke, da smo popestrili turobne, žalostne dni bolnikom v bolnici. Kamenčkov nismo prešteli, bilo jih je veliko. Barvamo jih vsako leto; otroci in tečajniki ali odnesejo domov in razdelijo ali v šolo in jih skrijejo. Ti so najljubši, ki se potem nepričakovano najdejo. Mi jih nastavimo na Glavni trg in lani so bili ljudje, ki so tu parkirali zelo veseli, saj ga je vsak našel.«

»Barvajo tudi tisti, ki mislijo, da ne zmorejo. Na koncu ugotovijo, da jim je uspelo.«

Gibanje za prijaznejšo družbo vsako leto združi več zavodov, organizacij in posameznikov. V prvih letih je bilo vključenih 60 vzgojno-izobraževalnih zavodov, 24 zdravstvenih domov, več deset podjetij in štiristo posameznikov. Danes so številke višje; v letošnji akciji je združenih 315 vzgojno-izobraževalnih ustanov, okoli 300 podjetij in 230 samoorganiziranjih skupin, ki so čez poletje z različnimi akcijami pobarvali okoli 15 tisoč kamenčkov. Leta 2019 se je akciji pridružilo Kulturno umetniško društvo Pod borom. »Barvali smo, ker nam je bilo mar, ker vemo, kakšno moč ima misel, kakšno moč ima beseda. Sporočilo in kako malo je potrebno, da se nekoga dotaknemo. Barvali smo v času, ko smo se pogrešali, ko smo pogrešali objeme, dotike, druge drugega, človeško bližino. Takrat smo z drobnim sporočilo želeli dati opomin, kako smo še vedno lahko dar drug drugemu. V tem času smo zagotovo pobarvali čez tri tisoč kamenčkov. Sodelovanje v projektu je ena naših najbolj povezujočih dejavnosti. Barvamo vsi. Člani društva, pridruži se nam tudi kak naključni obiskovalec in barvajo tudi tisti, ki mislijo, da ne zmorejo. Na koncu vedno ugotovijo, da jim je uspelo.«

Kamenčke so barvali brezdomci. Prvič v 26-tih domovih za starejše in za italijansko manjšino, nadaljuje slikarka in članica kulturno umetniškega društva Pod borom Mirjam Senica: »Povezali smo se s skupnostjo italijanske manjšine iz Hrvatinov. Živimo namreč ob meji v slovenski Istri, v sožitju z italijansko manjšino. Italijanski jezik je poleg slikovitega narečja tukaj zelo živ med ljudmi in porodila se nam je ideja, da na kartonček, ki ga položimo ob kamenčku dodamo še italijanski prevod besedila. Kamenčke bomo podelili po vseh krajih ankaranske, koprske očine in v zaledju slovenske Istre. Tam kjer smo doma, kjer se sprehajamo. V nedeljo je tudi pomemben dan za našo skupnost in morda bo tudi to priložnost, da na posameznih krajih damo sporočila. Imejmo se radi, povežimo se. Skupaj je svet lepši. Tako, naključno. S prijaznostjo in naklonjenostjo drug do drugega.«

Omejitev ni. Sodelujete lahko z izborom kamenčka, na katerega napišete sporočilo, ga pobarvate, opremite s kartico in pustite na javnem mestu med 11. in 13. novembrom. Pričakujejo trideset tisoč umetnin. Trenutno je največ pobarvanih v Mariboru, lani v Celju. Mirjam Senica: »Vzemite flumaster, barvo, svinčnik, kredo in napišite na kamen sporočilo. Tisto, kar vam v tistem trenutku pade na misel. Naj bo vzpodbudno. Kaj bi sami želeli, da najdete. Dajte sporočilo drug drugemu. Tako delamo svet lepši.«

Najdenega fotografirajte in s ključniki #danprijaznosti, #kamencekprijaznosti, #nakljucnaprijaznost objavite na socialnih omrežjih. Kamenčki humanitarke in idejne vodje akcije Ninne Kozorog pa bodo ta konec tedna na ogled in naprodaj v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Zbrana sredstva bodo namenili na nakup defibrilatorja za narodni park.