Zdravniki urgentne medicine ob dnevu urgentne medicine, ki je 27. 5., izpostavljajo predvsem kadrovsko podhranjenost, neustreznost delovnih prostorov, opreme in posledično tudi preobremenjenost.

Urgentni center je tista točka, kamor pridejo najhuje poškodovani in bolni, vse pogosteje pa tudi ljudje, ki drugje zaradi nezavidljivega stanja v zdravstvu, niso deležni obravnave. Zato se v teh centrih soočajo z vse večjo gnečo. Specializant urgentne medicine Simon Ranfl: "Leta 2020 je bilo v mariborskem urgentnem centru pregledanih okoli 70000 bolnikov. 2021 jih je bilo 90000. Lani pa že približno 110000. Kadra pa še je zmeraj isto, ali pa celo manj." Ob tem pa je ob razpisanih specializacijah tudi izredno malo interesa in posledično prijav. Zato se stanje v tem delu medicine poslabšuje.

Zdravniki pa izpostavljajo predvsem izgorelost. Zdravnik urgentne medicine Metin Omerović: "Jaz mislim, da denar ni prava stvar. Mi potrebujemo razbremenitev. Saj mi ob teh obremenitvah ni jasno, kako bom zdržal do 65 leta starosti." Ob tem pa Omerović v slogu letošnjega slogana »Vaša varnost – naša prioriteta« dodaja: "Varnost je problem! Ko smo preobremenjeni, namreč ne moremo zagotavljati dovoljšnje varnosti za vse bolnike in tudi zase!" Specialistka urgentne medicine Dragana Stojnić zato poziva odločevalce: "Mi potrebujemo, da dejansko urgentna medicina postane privlačen poklic, da dejansko delo v urgentnem centru postane privlačno. Ne pa da je zgolj delo, ki velja za nemogoče!" Ob tem pa Stojnić še pove: "Če prideš na urgenco in nisi prvi na vrsti, je to neizmerna sreča!"