Združeno kraljestvo je Evropsko unijo zapustilo 31. januarja 2020, tik pred koncem lanskega leta pa sta strani dosegli dogovor o prihodnjih odnosih. Tako sta se izognili kaosu po 1. januarju, ko se je končalo prehodno obdobje, v katerem ljudje in podjetja brexita še niso čutili, z novim letom pa so nastopile številne spremembe.

Čeprav sta se Bruselj in London s sklenitvijo dogovora izognila najhujšemu, bodo Evropejci iztek prehodnega obdobja začutili že ob samem vstopu v Veliko Britanijo. Na Otok bodo lahko vstopali brez vizuma, in sicer kot obiskovalci za največ šest mesecev, bodo pa morali imeti od 1. oktobra pri sebi potni list. Drugačna pravila veljajo za vse, ki želijo v Združenem kraljestvu ostati dlje kot pol leta. Priseljenci morajo za pridobitev vizuma zbrati najmanj 70 točk: znati morajo angleški jezik in imeti ponudbo za delo z letno plačo najmanj 25.600 funtov oziroma 30.820 evrov. Za vizum bodo med drugim lahko zaprosili tudi visokokvalificirani delavci in osebe, ki bodo dobile delo na področju deficitarnih poklicev.

Združeno kraljestvo bo še naprej sodelovalo v programih EU, kot je Obzorje Evropa; so se pa britanske oblasti odločile, da ne bodo več sodelovali v programu študijskih izmenjav Erasmus+, kar pomeni, da študenti EU ne bodo mogli na izmenjavo v Združeno kraljestvo, britanski pa ne v EU. Klemen Zapečnik, sekretar Oddelka za mednarodno sodelovanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru, navaja, da sporazum na študente, ki so trenutno na izmenjavi, ne bo vplival: »Zanje se Erasmusov sporazum ne spremeni, še naprej lahko opravljajo študijske obveznosti, tudi štipendije bodo prejeli v celoti, kar velja samo za to študijsko leto. V naslednjem to ne bo več veljalo, ne bodo mogli na izmenjave Erazmus+, ampak se bodo morale izobraževalne ustanove individualno dogovoriti s sporazumi.«

Univerza v Mariboru (UM) je po navedbah Mladena Kraljiča, univerzitetnega institucionalnega koordinatorja Erasmus+, od britanskih partnerjev že dobila signale, da so se pripravljeni na bilateralni ravni dogovarjati o nadaljevanju sodelovanja, tudi na področju mobilnosti.
Kot primer dobrega sodelovanja izpostavi Švico: »Država je bila pred nekaj leti polnovredna članica programa Erasmus+, a se je potem odločila, da to ne bo več, je pa mobilnost vseeno mogoča, ker ponujajo svoje štipendije. Mobilnost sofinancirajo s svojim denarjem, tako da se za študente pravzaprav ni nič spremenilo. Morda le kakšne ugodnosti, ki jo je omogočil program, ni več, in seveda, če mislimo na anglosaksonski prostor, šolnine v Erasmusu ni«. Tudi sicer je koordinator optimističen. »Navsezadnje, kako se bo razvila EU- identiteta mladih, če ne bodo videli nič Evrope. Z vidika, da verjetno ni toliko različnih pogledov, razen šolnine, med EU in VB na mobilnost, verjamem, da bo tu zelo hitro en dogovor.« Državljane Unije, ki bodo želeli opraviti redni študij na Otoku, čakajo višje šolnine in postopek pridobivanja vizuma. Za tiste, ki so se v britanske študijske programe vpisali letos, sicer velja, da lahko do konca študija obdržijo pravico do nižje šolnine kot drugi državljani EU.

Potrošniki bodo še naprej zaščiteni z zdravstvenimi in varnostnimi standardi Unije, ki jih bodo na Otoku morali upoštevati pri izvozu blaga. Združeno kraljestvo bo še naprej priznavalo vozniška dovoljenja, izdana v Sloveniji, brez potrebe po mednarodnem vozniškem dovoljenju. Prav tako bodo še naprej priznavali potni list EU za hišne ljubljenčke, je pa z letošnjim koledarskim letom na Otoku prenehala veljati evropska zdravstvena kartica zavarovanja.

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar