V mesecu februarju se je zaključil evropsko sofinanciran projekt Kolesarjenje ob železni zavesi. Ekipa madžarskih in slovenskih partnerjev je na obmejnem območju med Slovenijo in Madžarsko tri leta in pol vzpostavljala skupno kolesarsko turistično destinacijo. Mreža kolesarskih poti poteka vzdolž nekdanje železne zavese, in je sestavni del omrežja evropskih daljinskih kolesarskih poti EuroVelo.
V skupni dolžini 9000 km poteka kolesarska povezava Iron Curtain Trail (ICT) čez področje dvajsetih držav. Je sestavni del omrežja evropskih daljinskih kolesarskih poti EuroVelo, ki se preko štirinajstih povezav v skupni dolžini čez 70.000 km razpreda čez celoten evropski prostor. Slovenski del kolesarske poti EuroVelo13 je razmeroma kratek, vendar prečka geografsko, jezikovno, kulturno in etnično zelo raznoliko pokrajino na obmejnem prostoru z Madžarsko.
Mreža kolesarskih poti ob meji med obema državama, ki poteka ob vzdolž nekdanje železne zavese, ki je skoraj pol stoletja razdvajala Evropo na Vzhod in Zahod, je dolga nekaj več kot 344 kilometrov.
Vodja projekta Kolesarjenje ob železni zavesi pri Znanstveno raziskovalnem središču Bistra Ptuj, Zvonka Lazar Borak, pove, da sta poleg slednjega, ki pokriva ,,občine Spodnjega Podravja, sodelovala še Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, ki pokriva občine iz Pomurske regije, ter Občina Lendava. Projektne aktivnosti ZRS Bistra Ptuj so se izvajale v Občini Ptuj, Ormož in Ljutomer, pri čemer so veliko sodelovali z Zavodom za turizem Ptuj in Zavodom za turizem Ormož.''
Projekt je v ospredje postavil dve osrednji aktivnosti: ,,V sklopu razvijanja ponudbe je partnerstvo vzpostavilo skupno turistično ponudbo, mobilno aplikacijo, kolesarski vodnik po obmejnem območju v štirih jezikih, kolesarski turistični zemljevid ter organiziralo različne tematske prireditve. Lokalni ponudniki in turistični vodniki so se udeležili posebnih usposabljanj in delavnic, ki so prispevale še k tesnejšemu sodelovanju med turističnimi deležniki, s tem pa omogočile kakovostne turistične storitve. Ob tem pa so na različnih lokacijah slovensko-madžarske obmejnega območja dosegljivi kolesarski centri s celovito ponudbo,'' pove Lazar Borakova.
Po njenih besedah so bila v okviru tega vzpostavljena ,,sodobna kolesarska počivališča in izposojevalnice, polnilnice e-koles in prenočišča za kolesarje ter park mejnih kamnov''. Poleg 59 navadnih koles, so kupili tudi 19 električnih: ,,Drug pomemben dosežek projekta pa je označitev slovensko-madžarskega odseka mednarodne kolesarske poti EuroVelo13 in s kolesom prevozne območne poti, vzpostavili pa smo tudi novo kolesarsko povezavo med državama. Zahvaljujoč enotni in povezani cestni mreži se zagotavlja trajnost čezmejnih paketov, v nadaljevanju pa si želimo podobnih projektov, kjer bi lahko nadaljevali z urejanjem kolesarskih poti in vzpostavljanjem kolesarjem prijaznih storitev in infrastrukture na našem območju,'' pojasni vodja projekta pri Znanstveno raziskovalnem središču Bistra Ptuj.
Poleg označitve odsekov so v projektu postavili več deset kolesarskih prometnih znakov in smerokazov ter označili pet spominskih krajev železne zavese. Poleg omenjenega Parka mejnih kamnov, so to še Park prijateljstva, stražni stolp Riganóc, zaklonišče Lovászi in Števanovci.
Kot vsak uspešno zaključen projekt ima tudi Kolesarjenje ob železni zavesi velik doprinos, pri čemer naša sogovornica izpostavlja dve reči: ,,Turistične znamenitosti obmejnega območja, ki so bile prej neznane in odmaknjene, sedaj s pomočjo razvoja skupnega produkta in storitev postale bolj prepoznavne in konkurenčne, s tem pa so se uvrstile tudi med aktivne elemente lokalnega in čezmejnega turizma. Istočasno je projekt prispeval k razvoju visoko kakovostnih storitev in vzpostavitvi obiskovalcem prijazne infrastrukture v obmejni regiji, kar bo po umirjanju pandemije na obmejnem območju privabilo veliko število kolesarskih turistov, vsaj tako upamo.''
Projekt je bil vreden skoraj 2, 3 milijona evrov, sofinanciran pa je bil v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
