Nagrada se bo podeljevala letno, vsakič pa bo izbrana posebna tematika. Letošnja se osredotoča na učenje na daljavo in kombinirano učenje. Vsaki državi programa Erasmus+ so bile namenjene štiri nagrade – za predšolsko vzgojo in varstvo, primarno in sekundarno izobraževanje ter šole za poklicno izobraževanje in usposabljanje.

V kategoriji predšolska vzgoja in varstvo je v Sloveniji nagrado letos prejela OŠ Prežihovega Voranca Bistrica. Ravnateljica, Terezija Zamuda, je dejala, da je bil cilj projekta »razvijanje jezikovnih in socialnih kompetenc otrok z zgodnjim učenjem tujega jezika, to je angleščine«. Kot dodano vrednost tega projekta je navedla »dvig jezikovne kompetence otrok in vzgojiteljev v vseh državah naših partnerjev. To so bile Italija, Estonija, Bolgarija in seveda Slovenija.«

Otroci predšolske vzgoje so tako znanje angleščine krepili ob zgodbah pravljičnih junakov. Skupaj so se učili na daljavo, zanimiva aktivnost pa je bilo tudi spanje v vrtcu, ko so slovenski in bolgarski otroci vsak na svojem koncu, pa vendar skupaj, preživeli noč v vrtcu. Glavni rezultat projekta je elektronska, večpredstavnostna in interaktivna knjiga, ki vsebuje niz dobrih in inovativnih praks v zgodnjem učenju tujega jezika prek spoznavanja kultur vseh udeležencev.

Nagrado je prejel tudi projekt Ukrotimo kompetence 21. stoletja, ki so ga izvedli na Osnovni šoli Bistrica ob Sotli. V sklopu tega so po besedah ravnatelja Bogomirja Marčinkovića »projektne skupine učiteljev osmišljale kompetence na področju IKT (informacijske komunikacijske tehnologije), glavni cilj pa je bil predvsem usposobiti čim več slovenskih, hrvaških, v bistvu evropskih učiteljev, da postanejo učitelji za 21. stoletje.«

Razlog zakaj je to pomembno, tiči v tem, da »personalizacija učenja in individualizacija pouka lahko bistveno pripomoreta k izboljšanju motivacij in angažiranju za učenje in s tem izboljšanju dosežkov, predvsem pri učencih iz ranljivih skupin.«

V okviru projekta sta bili izvedeni dve mobilnosti z učenci, v času trajanja projekta pa so tudi »v živo obiskali okoli 75 šol in izobrazili okoli 1.800 učiteljev.« Rezultat projekta je tudi priročnik v slovenskem in hrvaškem jeziku, ki vsebuje vse tri izobraževalne module: motivacijskega, sodelovalnega in ustvarjalnega.

Na Gimnaziji Celje – Center so raziskovali inovativna učna okolja s poudarkom na izkustvenem učenju in tako med drugim vzpostavili zunanje učilnice v parku za šolo. Ravnatelj Gregor Deleja je dodal, da so to v prvi vrsti uresničili »z mobilnostmi ekipe 14 učiteljev Gimnazije Celje Center na partnerske organizacije v Nemčiji, Španiji, na Portugalskem, Finskem in na Madžarskem. Potem pa seveda z implementacijo videnih dobrih praks v šolsko in obšolsko delo na Gimnaziji Celje Center in iz tega projekta so potem nastali tudi vzporedni projekti strateških partnerstev, ključnega ukrepa dve iz pretekle perspektive programa Erasmus Plus.«

Med rezultati projekta, ki je bil nagrajen v kategoriji splošno srednješolsko izobraževanje, je kot najvidnejšega navedel razstavo o matematiki, ki so jo v Celju pripravili v sodelovanju z Muzejem Mathematikum iz nemškega Gießna in Otroškim muzejem Hermanov brlog. Dodal je, da si je »to razstavo, ki so jo v celoti kurirali naši dijaki in učitelji in jo popestrili tudi z delavnicami za otroke, ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev iz cele države. En pomembnejših rezultatov pa je tudi nov izbirni predmet oz. interdisciplinarni tematski sklop za dijake gimnazijskih programov, čisto na koncu pa tudi to, da je projekt dodatno podprl prizadevanja naše šole za večje povezovanje med formalnim in neformalnim izobraževanjem.«

Na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana pa so prejeli nagrado v kategoriji poklicno srednješolsko izobraževanje. Po besedah koordinatorke mednarodnih dejavnosti Maje Klančič so »želeli spoznati sisteme izobraževanja v zdravstveni negi v različnih evropskih državah. Poleg tega nas je zanimal način poučevanja, organizacija pouka in praktičnega usposabljanja na sorodnih zdravstvenih šolah po Evropi.«

Za ta namen so »organizirali mobilnosti učiteljev, ki so spoznavali značilnosti izobraževanja na Finskem, Švedskem, Danskem, v Belgiji, Franciji in Španiji. Smo tudi organizirali mobilnosti dijakov, ki so praktično usposabljanje pri delodajalcu, namesto pri delodajalcu namesto v Sloveniji, opravljali v tujini.«

Klančičeva dodaja, da so v skupnem projektu spoznali modularni sistem izobraževanja na Finskem, ki bi ga želeli podrobneje preučiti »Ta podpira individualizacijo učenja. Pri njih dijaki niso vpisani v letnik, ampak v module in jih opravljajo v svojem ritmu. Nekateri šolanje zaključijo v letu in pol, nekateri v treh. In to bi bilo zanimivo preučiti tudi za uporabo v Sloveniji. Poleg tega smo navezali stike z višjo zdravstveno šolo v Belgiji, takšno, kot v Sloveniji ne obstajajo. Mi imamo namreč samo srednješolsko in visokošolsko izobraževanje in bo koristno preučiti, ali bi bil tak vmesen profil koristen tudi za naš prostor.«

Zakaj pa so takšne nagrade pomembne? Po mnenju Klančičeve gre za »spodbujanje kvalitete izobraževanja, dajo pa tudi en velik poudarek, eno priznanje delu do zdaj in spodbudo za naprej.«

Tatjana Milovanović Radio Slovenija Internacional / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope # Euranetplus