Raziskovalne institucije z Inštitutom Jožef Stefan na čelu so zadnja tri leta in pol skupaj z več 10 slovenskimi podjetji proučevale, kako odgovoriti na aktualne potrebe gospodarstva in kako v proizvodnjo implementirati koncept pametne tovarne. Področje pametnih specializacij je bilo v državi prepoznano kot pomembno, rezultat 10- milijonskega projekta Gradniki, orodja in sistemi za tovarne prihodnosti (GOSTOP) pa je več patentov.

Šest razvojnoraziskovalnih institucij je s projektom GOSTOP slovenskemu gospodarstvu pokazalo pot, prednosti in nujnost preobrazbe industrijskega procesa. Pametnim napravam, mestom in hišam so se namreč v svetu v zadnjem obdobju pridružile še pametne tovarne, njihov osrednji cilj pa je optimizacija delovnega procesa in stroškov z digitalizacijo in avtomatizacijo. Še leta 2015 slovenska podjetja v veliki večini niso bila pripravljena na četrto industrijsko revolucijo, podatki za minulo leto pa so že drugačni – na digitalizirane procese in storitve je bila pripravljena že dobra polovica anketiranih. S tem vprašanjem so se v sklopu projekta GOSTOP ukvarjali tudi na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Fakultetno projektno skupino je koordiniral izredni profesor Marjan Golob, ki med večje uspehe projekta uvršča globalno uspešne prototipe. Delovanje pametne tovarne se po njegovem mnenju odraža v optimiziranih delovnih procesih, pri tem pa avtomatiziranega delovnega procesa po njegovem še ne smemo enačiti s pojmom pametne tovarne. Kot pravi projektni koordinator fakultete Marjan Golob, postane tovarna »pametna takrat, ko so ostali elementi pametni. Govorimo lahko o pametnem izdelku, o pametnih orodjih, strojih, potem so tu še pametno zasnovani procesi in procesno vodenje. Vse mora biti na višjem nivoju, kar pomeni, da je vse digitalizirano.«

Po njegovih besedah se bo koncept pametnih tovarn pojavil na vseh področjih, ne samo v industrijski proizvodnji. »Pričakujemo lahko, da se bodo vzpostavili digitalni dvojčki. Poleg samega fizičnega procesa bomo imeli tudi virtualno aktivnost iste dejavnosti: upravljalec bo lahko hkrati simuliral in vodil proces, in sicer tako, da bo lahko na osnovi simulacije optimiziral proces ter ga takoj prenesel v proizvodnjo. To je cilj pametne tovarne.«

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pametne tovarne pa iz delovnega procesa ne bodo odstranile zaposlenih, saj vključujejo v svoj proizvodni proces tudi t. i. pametne delavce – njihovi zaposleni so povezavi z vsemi drugimi pametnimi elementi in delajo z digitalnimi vmesniki, to je po telefonu, s tablicami, pametnimi vizirji ali očali; tu se jim prikažejo navodila, tudi na primer kode napak in navodila za njihovo odpravljanje. »V primeru pametnega delavca ni mišljeno, da bi delavca popolnoma odstranili iz tovarne, čeprav moram reči, da sem se spomnil šale enega raziskovalca, ki je rekel, da bosta v pametni tovarni samo dva zaposlena: človek in pes – človek zato, da bo nahranil psa. pes pa bo pazil, da se človek ne bo ničesar dotikal,« šaljivo zaključi izredni profesor Marjan Golob.

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar