Znanstvene raziskovalke in inženirke stopajo iz sence, pa čeprav je po raziskavi She Figures iz leta 2018 med raziskovalci v Evropski uniji še vedno le tretjina žensk. Na Univerzi v Mariboru je razmerje v zastopanosti spolov boljše.
Po podatkih Unesca za leta od 2014 do 2016 je med raziskovalci le okoli tretjina žensk, na Univerzi v Mariboru, kjer imajo okoli 1300 raziskovalcev, pa sta spola zastopana skoraj enakovredno, razlaga Zoran Ren, prorektor za znanost in raziskave na Univerzi v Mariboru: »Na Univerzi v Mariboru imamo zelo dobro kombinacijo spolov, kar me kot prorektorja veseli. Med raziskovalci je 56 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk, kar je zelo dobro razmerje.«
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so v študijskem letu 2018/19 na doktorskem študiju prevladovale ženske, nato pa njihov delež pri zaposlitvi v znanosti drastično upade. Po mnenju docentke na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Anite Prapotnik Brdnik prihaja do tega odstopanja zaradi dejstva, da znanost zelo hitro napreduje: »Iz lastnih izkušenj lahko povem – sem mati štirih otrok, znanost pa se zelo hitro spreminja. Ko raziskovalka dobi otroka, gre na porodniško, ki traja minimalno leto dni, morda še dlje, to pa je v znanosti veliko. V petih letih, recimo, se ogromno naredi, zato so daljši raziskovalni odmori res velik zalogaj; zahtevajo nov začetek, novo odkrivanje področja raziskovanja. To bi lahko bil eden od razlogov, zakaj odidejo dekleta po doktoratu v druge (podobne) poklice, kjer ni take dinamike in je lažje pokriti luknje, ki jih povzroča hitri razvoj«.
Sogovornica doda še, da ni ovira za napredovanje žensk v raziskovalnih in akademskih poklicih materinstvo, ovira so spreminjajoči se pravilniki za napredovanje: »Recimo, velika ovira pri kariernem napredovanju na Univerzi v Mariboru je zahteva po tri- do štirimesečnem gostovanju v tujini. Podobno zahtevo imajo na Univerzi v Ljubljani, vendar so dekleta tam izvedela za to obveznost pravočasno – gostovanje so tako lahko opravile že po zaključku doktorskega študija, preden so si ustvarile družino. V Mariboru pa je imela naša generacija precejšnjo smolo; gostovanje najprej namreč ni bilo zahtevano, in smo si ustvarile družine, nato pa je prišla ta zahteva in je bilo odsotnost težje organizirati in pustiti doma majhne otroke. To pa ni problem samo za dekleta, ampak tudi za moške, očete. Spremembe pravilnikov znajo biti zelo težke.«
Docentka meni, da kvote o zastopanosti spolov v delovnem procesu niso potrebne: »sem pa za to, da se razmisli, zakaj v določenem poklicu primanjkuje kadra določenega spola. Kaj so razlogi, zakaj se ne odločajo za te poklice? Najti je treba izvor problema in vzroke odpraviti, saj ima to boljši dolgoročni učinek, kot če se na silo, z odstotki prisili, da se zaposli določen kader.«
Univerza v Mariboru si bo v prihodnje prizadevala za enakovredno zastopanost spolov, pri vseh mladih pa skušajo spodbuditi zanimanje za raziskovalne poklice. Področja raziskovanja bodo s tem namenom predstavili tudi na Evropski noči raziskovalcev 2021, zadnji petek v septembru, v nakupovalnem središču Europark. Kot ugotavlja sogovornica, pri zanimanju za znanost večjih razlik med dekleti in fanti ni: »Pomembna je razpršenost, raznolikost, da vsakdo najde, kaj mu leži v srcu. Pri znanosti je najbolj pomembno, da nosiš to v srcu, da raziskovanje prihaja iz srca. Če ni srca, je vse drugo težko. Ne samo pri znanosti, tudi v kateremkoli drugem poklicu. Če poklica ne opravljaš s srcem, ga je zelo težko opravljati.«
Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar
