Mednarodni kiparski simpozij Forma viva (1967 – 1986) je v Mariboru zbral umetnike iz več držav, ki so ustvarili več javnih plastik iz betona. Skulpture še danes krasijo mesto. Najdemo jih denimo v mestnem parku, ohranjene ostanke pred Regionalnim RTV-centrom Maribor, zaradi projekta TACTUS III pa so kipi Forma viva dostopni tudi slepim in slabovidnim.

V mariborskih mestnih ulicah, parkih in trgih najdemo ob različnih poslikavah tudi več kipov Forma vive. Maribor ima bogato kulturno dediščino, ki pa je zaradi omejitev zaznavanja slepih in slabovidnih zanje nedostopna in premalo obravnavava pri tovrstnih prilagoditvah.

Po ocenah zveze društev slepih in slabovidnih ima v Sloveniji večje okvare vida od 30.000 do 40.000 ljudi, hude okvare pa med 8000 in 10.000. Projekta, kot sta TACTUS II in v nadaljevanju TACTUS III, imata zato velik pomen, saj nagovarjata specifične dejavnike razumevanja in zaznavanja ter gibanja slepih in slabovidnih v prostoru in zunanji okolici. Projektna skupina, sestavljena iz študentov več fakultet Univerze v Mariboru, se je v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in z lokalnim Društvom slepih in slabovidnih poglobila v tematiko in umetnost približala ciljni skupini. Najprej v projektu TACTUS II, razlaga dr. Jerneja Herzog, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in idejna vodja ter koordinatorka projekta: »V projektu TACTUS II smo oblikovali 19 replik kiparskega srečanja Forma viva Maribor, namenjenim slepim in slabovidnim. Replike kipov smo ustvarili, prilagodili in reducirali, medtem ko smo jih v projektu TACTUS III nagradili z besednimi opisi. Opisi so bili za pripravo precejšen zalogaj, saj smo jih prilagodili terminološko, umetnostno zgodovinsko in za razumevanje slepih in slabovidnih. Tako smo v tretjem projektu oblikovali besedne opise in zvočno podobo.«

Projekt TACTUS III (tip, aktivnost, kreativnost, tim, umetnost, slepota) je del programa »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2020«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Kot dodaja idejna vodja, bodo rezultati širši javnosti dostopni do konca leta: »Nastaja spleta stran, kjer bodo predstavljeni vsi kipi. Na spletni strani bodo dostopne replike, fotografije, besedni opisi in zvok. Hkrati nastaja strokovna monografija, tako da bodo dostopni čim širši javnosti in ciljni publiki, ki jo nagovarjamo – to so slepi in slabovidni.«

Projekt bo omenjeni skupini omogočil večjo neodvisnost pri doživljanju kulturnega spomenika, ki je za Maribor in širše zelo pomemben. Po besedah izredne profesorice jim bo, tudi po zaslugi projekta, omogočeno individualno spoznavanje bogate kulturne dediščine: »S projektom smo poudarili pomen kulturnih spomenikov, na katere moramo biti ponosni. Slepi in slabovidni so spretni z uporabo sodobnih medijev in sem prepričana, da se bodo lahko tudi preko teh kanalov najprej pripravili, spoznali kip in si jih ob vodstvu spremljevalcev ogledali v živo.«

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar