Mednarodni projekt Food Pro, financiran od Evropske unije se je osredotočil na izmenjavo najboljših praks in znanja za nadaljnji in dolgoročni razvoj potrošniških organizacij v šestih državah regije CESEE. Poleg Slovenije še na Češkem, v Avstriji, Hrvaški, Slovaški in Madžarski.
Vodilni partner projekta je Zveza potrošnikov Slovenije, ki je pripravila spletno anketo s temo: Katera vrsta kosmičev je najbolj priljubljena?
V anketi, v kateri je sodelovalo več kot tisoč potrošnikov, so prišli do ugotovitve, da so najbolj priljubljeni med žiti ovseni kosmiči. Otroci najpogosteje posežejo po čokoladnih oziroma kakavovih kosmičih, najmanj pa po koruznih kosmičih in mueslijih s sadjem ali čokolado.
Anketa je pokazala, da kakavove ali čokoladne kosmiče najpogosteje uživajo otroci, pogosto pa jih jedo kar anketiranci sami oziroma njihovi partnerji. Kar 58% vprašanih raje izbere navadne kakavove kroglice brez obliva ali polnjenja.
Ovsene kosmiče si najpogosteje privoščijo za zajtrk, saj jih nasitijo, napolnijo z energijo in dajejo dolgotrajen občutek sitosti. Najmanjkrat pa si jih privoščijo za večerjo, še redkeje za malico ali posladek. Prišli so do vzpodbudne ugotovitve, da skoraj polovica anketirancev vedno preveri hranilno vrednost izdelka na embalaži. Zanima jih, koliko sladkorja in prehranskih vlaknin vsebujejo kosmiči. Velika večina jih tudi primerja hranilne vrednosti na embalaži med podobnimi izdelki.
Dobra novica vsega tega pa je, da so ovseni kosmiči zelo zdravo živilo, ki ga lahko z malo spretnosti in domišljije pripravimo na več načinov. Gre za živilo, ki ne manjka skorajda v nobeni kuhinji.
Oglase danes najdemo praktično povsod. Težko odvrnemo pozornost od njih, saj nas pritegnejo s svojim oglaševanjem. Nika Kremič, strokovnjakinja za prehrano na Zvezi potrošnikov Slovenije zato opozarja, da ko izdelek damo v nakupovalno košarico, preverimo seznam sestavin, ki jih izdelek vsebuje. Dodaja še, da to lahko izvemo tudi s pomočjo aplikacije Veš, kaj ješ, ki obarva hranilne vrednosti z barvami semaforja.
Prihodnost projekta temelji na tem, da potrošnikom z vpogledom v rezultate raziskav omogočijo kvalitetnejši nakup izdelkov.
Katja Zver, Projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar
