Za preživetje ljudi in drugih živih bitij je eden ključnih naravnih virov voda, zato je voda postala zanimiva tudi za različne gospodarske in tudi za kriminalne skupine. Problem je zapleten in večplasten, poglobljenih študij do nedavnega ni bilo, zdaj pa je to vrzel zapolnil evropski projekt Water crimes - Zločini zoper vodo.

Kot ugotavlja izredna profesorica za kriminologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Katja Eman, je pomanjkanje čiste pitne vode ena ključnih težav 21. stoletja, zato se v skrajnih primerih govori tudi o vojnah zaradi vode in posledičnih množičnih migracijah. In zato so v evropsko sofinanciranem projektu Water crimes raziskovali okoljsko kriminaliteto. Po besedah profesorice Eman gre pri tem za fenomen večjega nabora kaznivih dejanj, ki zahteva posebno pozornost: »Poglejmo samo, kaj se dogaja v Sloveniji. Imeli smo referendum, ko je moralo ljudstvo že drugič iti v bran vodnim virom, in moram pohvaliti okoljsko zavednost Slovencev, da nam je ponovno uspelo ustaviti politiko, zasebne investitorje, apetite po dobičku, in zaščitit vodne vire.«

Kriminaliteta zoper vodo je globalni problem, ki vključuje poleg klasičnega onesnaževanja denimo tudi krajo vode. »Znano je prekupčevanje z vodo oz. tihotapljenje vode. Voda v Kanadi je boljše kakovosti kot v Ameriki, in jo kriminalne združbe veselo tihotapijo čez mejo. Primer, ki je nam bližje, je iz Neaplja, kjer je bila pred nekaj leti znana afera z odpadki. Neapeljska mafija se je infiltrirala v sistem izkoriščanja vodnih virov, zelo lepo regulira cene vode in služi na ta račun.«

Kriminaliteta zoper vodo pa vključuje tudi različna kazniva dejanja nezakonitega odlaganja odpadkov, onesnaževanja rek, goljufije, terorizem in kibernetske napade, nedovoljene izpuste iz tovarn, nepooblaščeno uporabo vode iz vodnega omrežja in ponarejanje dokumentov. Sogovornica navede primer dodeljevanja koncesij za črpanje vode: »Znan je primer Coca-Cole iz Indije, kjer so s prekomernim izčrpavanjem vode raven podtalnice s petih metrov potisnili na globino približno 150 metrov. Podobno se lahko zgodi pri nas. V Sloveniji imamo 16 tujih podjetij, ki so kupila slovenska podjetja – najbolj znana so Zlatorog, Radenska, Fructal. In če ta podjetja ne bodo spoštovala dnevnih omejitev črpanja vode, se lahko tudi v Sloveniji zgodi, da se bo raven podtalnice znižala, da voda ljudem ne bo dostopna, kot pravi zakonodaja. Tu pa govorimo o ogrožanju življenja ljudi. Pri kriminalu zoper vodo govorimo tudi o korupciji, ki je v ozadju pogosto povezana z dokumentacijo. Zgodijo pa se lahko tudi napadi na kritično infrastrukturo, ko se onemogoči zaščito na jezu, kar povzroči poplavljenje določenega območja, oziroma se z onesnaženjem pitnih virov škoduje populaciji. Tudi terorizem se povezuje s to obliko kriminalitete.«

Izredna profesorica dodaja, da je v Sloveniji še vedno največ klasičnega onesnaževanja: »Ne samo izpusti v vodo, imamo tudi ogromno onesnaženih vodnih virov zaradi drugih oblik kriminalitete, odlaganja odpadnega blata. V Pomurju in Podravju so znani po tem, da imajo v vodnih virih ogromno gnojil in škropiv, ki se z dežjem izpirajo v podtalnico. Tako se onesnažujejo vodni viri. Povečuje pa se število korupcijskih ravnanj, povezanih z dostopnostjo vode, z dokumenti, s pridobivanjem koncesij za izkoriščanje vodnih virov.«

Policija je pri reševanju tovrstne kriminalitete 50-odstotno uspešna, pri tem pa je pomembno sodelovanje več služb in organizacij. Na število prijav tovrstnih kaznivih dejanj zdravstvena kriza ni vplivala, in tako ostaja ekološka kriminaliteta v povprečju pri 150 do 160 kaznivih dejanjih letno, kar pa še ne pomeni, da so obeti dobri. »Glede na to, da sem v časopisu Delo prebrala, da se minister za okolje in prostor že dogovarja s Savdsko Arabijo o sodelovanju na področju voda, za kar lahko domnevamo, da gre za podjetno naravo sodelovanja, kot je za trenutno vladajočo politično opcijo značilno, se ne bi čudila, če se je zopet začel dogovarjati za prodajo kakšnega vodnega vira v Sloveniji.«

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar