Usklajevanje urnikov, izobraževanja in treningov ter obremenitve so najpogostejše težave mladih športnikov z dvojno kariero. Ker so srednješolci in študenti, ki ob rednem šolanju trenirajo različne vrhunske športe, podvrženi utrujenosti in izčrpanosti in ker je smotrno razmišljati o delu po koncu športne kariere, so se evropske institucije združile v mednarodni projekt »Dual careers for mental health«.

Tako kot je je dvojna kariera morda koristna, je lahko za mladega športnika, ki se ob tem še izobražuje, naporna in obremenjujoča. Mladi športniki po besedah docentke doktorice Janje Tekavc, sicer sodelujoče na projektu in zaposlene na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, pogosto navajajo, da na račun enega področja ne morejo biti optimalni in spočiti na drugem, »zaradi obeh karier jim zmanjkuje tudi časa za hobije, druženje. Velikokrat zaradi časovne stiske in utirjenosti v športni karieri ter izobraževanju ne utegnejo razmišljati o tem, kaj jih še veseli, kaj bi še radi počeli. Smiselno je postavljati vprašanja o karieri po koncu športne kariere že tekom športne kariere. Da razmišlja, kaj bi si želel početi, kje se nekoč vidi in da dela na obeh področjih.«

Erasmus projekt »Dvojna kariera za duševno zdravje« v prvo vrsto postavlja mlade športnike. Ti imajo v srednješolskem izobraževanju urejen status, morda so del športnih oddelkov, kar pa ne velja za visokošolsko izobraževanje. Če mlade, perspektivne športnike v srednjih šolah spremljajo prilagoditve urnikov, ocenjevanja in opravljanja obveznosti na daljavo, je njihov status na univerzah odvisen od članice do članice, razlaga Tekavčeva: »Kljub temu da imamo enoten sistem kategoriziranja športnikov, da s statusom dobijo možnosti, da lažje usklajujejo kariero in študij po lastnih izkušnjah športnikov, temu vedno ni tako. Odvisno je od fakultete in profesorjev, koliko pridejo na njihovo stran, koliko so se pripravljeni z njimi dogovarjati. Tukaj je še veliko prostora za izboljšavo, izboljšanje kariere študentom športnikom.«

Ker pa je cilj Evropske Unije, da aktivno spodbuja dvojno kariero, deset sodelujočih organizacij, med katerimi sta tudi Gimnazija Šiška in Fakulteta za šport, snuje program in delavnice za njihovo duševno zdravje. »Projekt hkrati spodbuja duševno zdravje športnika, kajti če ima poleg športne kariere še več področjih, na katerih je aktiven in ki mu veliko pomenijo, je s tem zavarovan pred morebitnim pojavom večjih težav, če se športna kariera zalomi. Vedno je koristno, da baziramo na več področjih. Projekt bo zajel 9000 evropskih športnikov z dvojno kariero in v prvi meri cilja na spremljanje njihovega duševnega zdravja. V kasnejši fazi bomo športnike seznanjali s tematiko duševnega zdravja, s tem bomo vzpodbujali njihovo pismenost na področju duševnega zdravja. V nadaljnjih korakih bomo oblikovali določene preventivne programe, ki bodo ciljali na dvig njihove psihološke odpornosti, izražanje čustev, prepoznavanje duševnih težav v sebi, ustrezno ukrepanje,« še dodaja sodelujoča.

Podatka o številu vrhunskih študentov sicer ni, znane pa so zgodbe preteklih vrhunskih športnikov. »Nekateri uspejo usklajevati oboje vse do konca, torej da poleg športne kariere uspejo dokončati študij v relativno podobnem času kot vrstniki, ki niso športniki. Nekateri preložijo izobraževanje na čas po športni karieri. Zanimiva je tudi razlika med spoloma. Kar sem ugotovila v eni od raziskav je, da so moški tisti, ki se pogosteje odločijo za športno kariero, po karieri pa nadaljujejo z izobraževanjem. Dekleta imajo tendenco, da počnejo oboje. Če so na mejniku, ko se jih zdi, da se morja odločati med enim in drugim področjem, bodo hitreje nadaljevale s šolanjem in opustile športno kariero.«

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar