Univerza v Mariboru je v zadnjih letih sodelovala v treh večjih evropsko sofinanciranih projektih, izplen teh pa je več desetmilijonskih naložb v raziskovalno opremo na univerzi.

Tako bo projekt RIUM, Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur, mariborski univerzi omogočil skoraj 29 milijonov evrov za nakup sodobne raziskovalne opreme. Univerza je trenutno v drugi tretjini izvajanja projekta in pričakujejo, da bo zaključen konec prihodnjega leta oz. v začetku leta 2023. Kot pojasnjuje rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, gre za nakup velike raziskovalne opreme: »pri tem pa smo na univerzi identificirali tista področja, na katerih premoremo dovolj veliko raziskovalno kapaciteto z vrhunskimi strokovnjaki, ki so definirali opremo, s katero se bodo lahko lotevali najaktualnejših vprašanj iz znanstvenega sveta na svojem področju in se tako z znanjem in opremo enakovredno vključevali v evropske in svetovne projekte. Glede na to, da posamezna oprema odpira možnost, da obravnavamo probleme, ki jih do zdaj nismo mogli, ker je bila za to potrebna tovrstna oprema, to zagotovo pomeni vstop v nov znanstveni prostor z možnostjo izkoriščanja vsega znanja in potenciala, ki ga na univerzi že desetletja uspešno gradimo.«

Nova vrhunska znanstvenoraziskovalna oprema se umešča v obstoječe objekte univerze in bo po napovedih pomenila bistveno nadgrajeno raziskovalno infrastrukturo na področjih naprednih materialov in tehnologij, zdravja in varne hrane ter pametnih energetskih in krožnih sistemov. Rektor ob tem posebej omeni nanotermograf: »za Medicinsko fakulteto, kakršnega v državi doslej še ni bilo in kakršen se je tudi na svetovnem trgu pojavil šele pred kratkim, omogoča pa raziskave predvsem na nivoju nanosveta. Nanotermograf torej omogoča prostorsko ločljivost 50 nanometrov in preučevanje površin in materialov, to pa odpira velike možnosti tako pri pripravi novih postopkov na področju medicine, novih oblik zdravljenja, kot tudi na področju strojništva, gradbeništva. Prva taka oprema je namenjena za razvoj posebnih optičnih vlaken. Vemo, kaj vlakna danes pomenijo na področju medicine, telekomunikacij; ne nazadnje smo na univerzi pred leti razvili najmanjši merilec tlaka, ki je bil uporabljen v medicini.«

Vsa oprema, ki so jo v sklopu projekta namestili na univerzi oziroma jo še bodo, je uporabna na več področjih in bo namenjena tako akademskemu kot raziskovalnemu okolju, pa tudi industriji po principu odprte raziskovalne infrastrukture, še razlaga Kačič: »oprema je kupljena pod pogojem, da mora biti prvih pet let 80-odstotno namenjena za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela in 20-odstotno za industrijo, za to pa je potreben čas. Opremo smo začeli postavljati lani, pričakujemo pa, da se bo sodelovanje v celoti razvilo v naslednjih letih.«

Skoraj 30-milijonska investicija sicer ni zanemarljiva in bo zakrpala vsaj del raziskovalnega manka na univerzi, potrebe po investicijah pa so že zdaj še večje. »Preden smo opremo kupili, smo naredili temeljito analizo potreb na UM in ugotovili, da je potreb po tovrstni opremi dvakrat več, kot je lahko zagotovimo iz naslova odobrenih sredstev. Projekt smo zato razdelili na dva dela, ki ju imenujemo RIUM 1, v vrednosti 29 milijonov evrov, in RIUM 2. V drugi projekt vpisujemo opremo, ki si jo želimo v prihodnjih letih v okviru nove kohezijske perspektive in drugih virov in s katero bi omogočili tudi drugim fakultetam, da bi dobile tako kakovostno raziskovalno opremo,« še dodaja Kačič.

Projekt RIUM sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar