Zadnji teden postnega časa imenujemo veliki teden. Začenja se s cvetno nedeljo, ko blagoslavljamo zelenje in s procesijo v cerkev ponazarjamo Kristusov slovesni prihod v Jeruzalem. Zelenje je znamenje življenja in zmage.

Višek velikega tedna je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto. Preko bogate simbolike in izbora svetopisemskih besedil, uvede vernike v veliko noč, ki je najpomembnejši in največji krščanski praznik.

Na veliki četrtek dopoldne je v stolnicah »krizmena maša«, med katero škof blagoslovi krstno in bolniško olje, skupaj z duhovniki pa posveti krizmo. Košaški župnik in dekan v Šentilju v Slovenskih goricah, Igor Ignacij Novak, je povedal slednje: "Zvečer pa pri bogoslužju, s posebnim obredom, umijejo noge dvanajstim možem, in tako pokažejo Kristusovo ljubezen."

Bogoslužje velikega petka ima tri dele: opravilo božje besede, katerega glavni del je poročilo o Jezusovem trpljenju njegovega najljubšega učenca Janeza, sledi deset slovesnih prošenj za vse potrebe. Drugi del je odkrivanje križa in njegovo češčenje. Tretji del obreda velikega petka je sveto obhajilo.

Na veliko soboto zjutraj so pri cerkvah blagoslavljali novi ogenj, ki so ga potem s posušenimi drevesnimi gobami ponesli po vseh domovih. Na veliko soboto zvečer obhajamo velikonočno vigilijo.

Igor Ignacij Novak o veliki noči: "Velika noč je vsekakor vrhunec cerkvenega leta, saj je vso cerkveno leto namreč usmerjeno v izpoved vere, v Kristusovo trpljenje."

Več lahko prisluhnete v zvočnem posnetku.