Jutranja voditeljica Helena Ajdnik se je pogovarjala z Darjo Repnik, vodjo enote za vode in tla pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Dejstvo je, da tematika vode v mednarodni skupnosti terja celovit, medsektorski, multidisciplinarni pristop. Kako z vodo varčevati, kakšna je kakovosti kopalnih voda pri nas in ali je pitne vode v Sloveniji dovolj?
"Kakovost naravnih kopalnih voda spremljamo redno po programu Monitoringa, ki ga nekako zagotavlja država. Sam ta monitoring predpisuje odvzemna mesta, pogostost spremljanja in pa nabor parametrov kakovosti. Na naravnih kopališčih in kopalnih območjih je v povprečju na kopalno sezono, ki traja na celinah od 15.6. do 31.8. in na morju od 1.6. do 15.9., skladnih več kot 90 procentov vzorcev. Pri teh vodah se preverja prisotnost mikrobioloških parametrov (ki so nekako pokazatelj fekalnega onesnaženja), prisotnost večjih predmetov (kot so plavajoči odpadki, steklo, plastika, guma). Ob vzorčenju samem preverjamo tudi prisotnost morebitnih pen, cvetenja alg in pa prisotnost oljnega filma. Torej večjih neskladij oz. odstopanj v tej sezoni nismo zaznali. Tudi sama kakovost bazenskih kopalnih voda je pri nas zelo dobra. Samo preverjanje kakovosti se v letnih kopališčih, torej tistih, ki so odprti skozi vse leto, opravlja mesečno. Pri sezonskih, ki pa so odprte samo v poletnem času, pa se opravlja dvakrat mesečno. Tudi v teh vodah se ugotavlja prisotnost mikroorganizmov, prisotnost klora in pa vsebnost stranskih produktov dezinfekcije," je povedala Darja Repnik.
Sogovornica poudarja, da pri obisku kopališč kopalcem predlagajo, da na info tablah preverijo rezultate zadnjih analiz. Na naravnih kopališčih so ti rezultati dostopni preko skeniranja QR kode pri vhodu v kopališča, pri bazenskih kopalnih vodah pa lahko rezultate preverijo pri samem vhodu v bazensko kopališče, kjer je tudi obvestilo o higienski kvaliteti bazena za preteklo leto. "Mogoče bi izpostavila opozorilo, da je v letošnji kopalni sezoni bilo zelo veliko utopitev in to je tudi nekako največja nevarnost, ki nam grozi ob kopanju v naravnih kopališčih."
Kako ravnati v domačem gospodinjstvu?
"Pri tem je pomembno, da stranišč ne uporabljamo kot koš za odpadke. Da v njih ne zlivamo olja, zdravil in drugih nevarnih snovi. Da pri uporabi čistil pozorno spremljamo deklaracije. Se skušamo izogibati sredstvom, ki vsebujejo aktiven klor. Da pri izdelkih za osebno nego in kozmetiko ne uporabljamo izdelkov, ki vsebujejo mikroplastike. Da pri izbiri sredstev za strojno pomivanje posode ne uporabljamo tistih, ki vsebujejo benzotriazol in definitivno, da v wc školjko ne mečemo ostankov iz filtrov sušilnega stroja," poudarja Darja.
Kakšna je voda v Sloveniji?
"Kakovost pitne vode v Sloveniji je zelo dobra in se še izboljšuje. Kar kaže vedno nižji delež neskladnih vzorcev. Zaenkrat je pitne vode v Sloveniji dovolj. Mislim, da zaenkrat Slovenci še vedno vodo jemljemo kot preveč samoumevno in se njenega pomena začnemo zavedati šele takrat, ko nam je onemogočen dostop do vode. Tudi kar se tiče varčnosti z vodo – na eni strani spodbujamo in učimo otroke, da morajo varčevati z vodo (za pranje zob, pri tuširanju...), na drugi strani pa čisto vodo uporabljamo za splakovanje stranišč, za pranje avtomobilov … In mogoče zanimivost: najmanj vode iz javnega sistema za oskrbo s pitno vodo porabijo v pomurski regiji, glede na podatke Statističnega urada. Verjetno je vzrok v temu, da imajo tam še kar nekaj lastnih vodnjakov."
Glede na podatke Statističnega urada na dan načrpamo okrog 224 litrov vode na prebivalca, porabi pa se nekje okrog 162 litrov vode na prebivalca na dan. Kako pa je s pitjem vode iz plastenk? Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora:
