Tisti, ki se s prehrano ukvarjajo profesionalno, so zagovorniki prosa in ga svetujejo čim večkrat na naših krožnikih. Jutranji voditelj Robert Levstek je zjutraj klepetal z dietetičarko Lucijo Brezočnik, Mariborčanko, ki živi v Kopru.

V Sloveniji je bila prosena kaša že v srednjem veku in nato še več stoletij vsakdanja jed. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju.

"Proso je žito, ki spada v skupino ogljikovih hidratov. Ima drobna rumena okrogla zrnca in ima poleg ječmena in pšenice najstarejšo tradicijo gojenja. Proso so začeli gojiti že približno šest do sedem tisoč let pred našim štetjem v Aziji. Je pa res, da je v naši kulinariki, pa tudi drugod po Evropi in svetu kulinarično najbolj znana in cenjena prosena kaša, ki se najpogosteje pripravlja na mleku z dodatkom suhega sadja," je povedala dietetičarka Lucija.

Po mnenju sogovornice lahko proso pripravimo tudi kot samostojno jed, je rahlo sladkastega okusa in ne vsebuje glutena. Včasih so rekli, da proso pomaga tudi, da je sivih las čim manj. "To v bistvu žal ne drži, velja pa za nekatere druge mikroelemente ki se nahajajo v prosu, kot je recimo cink, da prispeva k ohranjanju zdravih las," je dodala sogovornica in ovrgla mit.

Ker proso spada v skupino ogljikovih hidratov, nam lahko predstavlja dober vir energije. "Proso lahko pripravimo tudi skupaj z mesom, zelenjavo, stročnicami. Zaradi svoje drobne strukture je primeren tudi za zakuhe v juhah ali enolončnicah. Uporabljamo ga lahko dejansko na enak način kot riž ali ajdovo kašo."

Proso je bogato z minerali kot so mangan, cink, železo, magnezij in fosfor. Med vitamini pa prevladujejo vitamini skupine B kompleksa, zato nas Lucija spodbuja, da si proso privoščimo večkrat in skrbimo za uravnoteženo prehrano. Dodajmo pa še, da je leta 2021, bilo v Sloveniji s prosom posejanih 418 hektarjev njiv - pridelanih pa skupno 520 ton prosa. V primerjavi z letom 2020 je bilo pridelanega 25 ton več prosa.

Dietetičarka Lucija nam je zaupala tudi super recepte, prisluhnite celotnemu pogovoru: