"Jutra ob kavi so še lepša ob kitari," smo poimenovali sredin jutranji program, ko v studio povabimo glasbenike, s katerimi klepetamo in nam prebujanje polepšajo tudi z igranjem in petjem v živo.

V tokratnem jutru ob kavi in kitari smo gostili Dominika Bagolo - Balladera. Ponosni Prekmurec, klavirski kantavtor in glasbenik, ki se želi, preko svojih osebnoizpovednih in družbenokritičnih besedil vtisniti v čas, dušo in srce.

Si uveljavljen slovenski kantavtor, tvoji glasbeni začetki pa so bili popolnoma drugačni, nisi sedel za klavirjem, ampak za bobni?
"Začel sem zelo zgodaj, pri 7 letih v glasbeni šoli na klavirju, vmes pa sem res zajadral tudi v bobnarske vode in bil član kar nekaj bendov. Po daljšem angažmaju z mednarodno dejavnim in priznanim bendom Psycho-Path sem se podal v kantavtorske vode, sem pa že pred tem skladal in pisal pesmi."

Debitantski album si izdal leta 2012, kako dvanajst let po izdaji prvenca gledaš na svoje prve skladbe?
"Prvi album pravijo, delaš vse življenje. Jaz bom na prvega ponosen vse življenje, ker mi je tudi spremenil življenje. Čeprav trenutno iz prvenca igramo zgolj peščico skladb. Ena takih je Če bi, prvi duet z Jadranko Juras. Tisti prvi album mi je dal res veliko nepozabnih izkušenj, tudi zato, ker je bil delno posnet v Miamiju v ZDA. Predvsem pa sem se ga takrat v celoti lotil ob klavirju. Kar je tudi ostal moj zaščitni znak."

Kako se je spremenila tvoja glasba?
"Mislim, da sem kot avtor postal bolj zrel. Sploh zadnji album pa je tudi žanrsko bolj širok in zvočno pester. Ključno je tudi, da sem prenehal pisati v angleščini in se vrnil k maternemu jeziku. Nasploh pa se mi zdi, da moraš kot avtor poskušati rasti s svojo glasbo. V jedru pa moja glasba ostaja enaka. To so pesmi upanja."

V Jutra ob kavi in kitari uvajamo novo rubriko, knjižno polico. Katera knjiga, ki si jo prebrala ti, je ostala v najboljšem spominu?
"Veliko berem, zato mi je v spominu ostalo precej dobrih knjig. Ampak najbolj me je v mladosti prevzela knjiga o knjigah, pisatelja Henryja Millerja - Knjige v mojem življenju. V zadnjem času pa tudi roman Draga Jančarja To noč sem jo videl. Zdaj berem Lainščkovo Mursko sago. Sicer nasploh rad posežem po glasbenih biografijah in romanih, pa tudi po kakem dobrem življenjskem priročniku. Živimo v času, ko je informacij ogromno. A dobra knjiga, kot dober album še vedno ostaja nekaj, za kar si je vredno vzeti čas."

Na albumu Neon srce je še nekaj skladb, ki še niso izšle kot singli. Bo še, katera izmed njih ugledala luč sveta z videospotom ali bodo kmalu izdane popolnoma nove skladbe?
"V Neon zbirki singlov ostajata še V tvojih očeh in Ukradla si mi srce. V februarju je izšel singel Glej me, sanjam z Bilko Peršič. Imam že polno novih, za cel album se jih je nabralo. A trenutno bi se rad še posvetil koncertiranju in iskanju prave formule za naprej. Zdi se mi, da malo preveč hitimo. Tudi skladbam moraš dati čas, da zadihajo. In da se vtisnejo, da zrasejo, se razrasejo. Kot drevesa v gozdu. Čeprav so skladbe mogoče celo bolj kot ptice, ki letijo med ljudi. Za dobre stvari si moraš nasploh vzeti čas. Skladbe so pri meni kot nekakšen dnevnik. Pridno jih zapisujem, vedno potrka kakšna nova. Ko se mi zdi, da je čas za to, da jih dam v svet, pa se tega lotim z vso vnemo. Upam, da me kmalu spet pograbi!"