Osrednja knjižnica v Mariboru obsega 22 knjižničnih enot, v katerih lahko vsakdo najde nekaj zase: od knjig do revij, strokovnega gradiva in tudi filmov. Ker nas je zanimalo, kako pridno še obiskujemo knjižnice, smo govorili z vodjo oddelka za razvoj mariborske knjižnice, Barbaro Kovář. Ta nam v pogovoru uvodoma pove, da so z lanskoletnim obiskom zelo zadovoljni, prav tako pa so pridobili tudi veliko novih članov.

"Če pogledam število obiskovalcev, je bilo na podobni ravni kot leto prej, mogoče nekoliko manjše, vendar pa smo pridobili okoli 3400 čisto novih članov. Od ljudi, ki obiskujejo našo knjižnico je približno dve tretjini odraslih in ena tretjina mladih. Zabeležili smo izposojo enot gradiva, ki je 1,5 odstotka višja kot preteklo leto. Povečuje pa se seveda uporaba knjižnice na daljavo, to pomeni v elektronski obliki," pove.

Ker se uporaba elektronskega gradiva močno povečuje, nas je zanimalo tudi kakšna je sicer bralna kultura med mladimi? "V mariborski knjižnici deluje tudi Center za spodbujanje bralne pismenosti, kjer na slovenskem nivoju vzpostavljamo dejavnosti k spodbujanju branje. Seveda, čas je drugačen. Zaznavamo probleme uporabe elektronske tehnologije, ki preprečuje oziroma ne omogoča osredotočanja na branje kot tako. Ampak vendarle nismo tako razočarani. Seveda opažamo in se trudimo, da mladi vendarle še posegajo po tiskani literaturi," nam pojasni Kovář.

Katere knjige smo si najraje izposodili v preteklem letu?

Preverili pa smo tudi, katere knjige so bile v lanskem letu v vseh enotah Mariborske knjižnice v lanskem letu največkrat izposojene.

"Mogoče, če izpostavim nekaj naslovov, pa vendarle jih je verjetno še več. Recimo kriminalke od Tadeja Goloba in Avgusta Demšarja, če izpostavim tudi knjigo Urške Klakočar Zupančič, Gretin greh, zelo visoka izposoja. Seveda Drago Jančar, Ob nastanku sveta, je zdaj najvišje, vsa njegova dela so kar visoko izposojena. Pa seveda zdaj Življenje v sivi coni od Davida Zupančiča, ali pa Karantena od Alojza Ihana. Ampak ravno tu je problem, ker bi bila izposoja zagotovo še višja, ampak imamo zelo malo izvodov," pove Kovář.

"Knjižnica je prostor, kamor se ljudje pridejo družit"

Knjižnica pa ni le prostor, kamor zahajamo po knjige, temveč Kovář poudarja, da danes knjižnica vse bolj postaja tudi prostor druženja. "Knjižničarji radi rečemo, da je knjižnica tretji prostor. To pomeni, najprej smo seveda doma, potem hodimo v šolo ali službo in potem pridemo v knjižnico. Danes knjižnica ni več skladišče knjig, knjižnica je prostor, kamor se ljudje pridejo družit, kjer se lahko tudi pogovarjajo, ni več tista tišina značilna za knjižnico - seveda v nekem določenem prostoru že. In to je v bistvu neka dnevna soba, kjer ne gre več samo za branje, ampak predvsem druženje," pove.

In doda: "In to nam je prav všeč, da začenjamo to že pri mladih. Da lahko brez strahu pride v knjižnico, sede, se pogovarja, bere, se udeležuje dogodkov, pravljičnih ur, pravljičnih delavnic."

Dogodkov in predavanj, organiziranih s strani knjižnice, se lahko udeleži prav vsak, tudi če ni njen član. Kot pove Kovář: "Lahko prideš v knjižnico in uporabljaš določene storitve brezplačno in ni potrebno, da si član. Seveda si ne moreš izposoditi za domov, lahko pa prebiraš časopise, lahko prideš na pravljične ure, lahko prideš na naše dogodke. To pomeni, da si knjižnico uporabil."Hkrati pa poziva: "Vabim vse, da se nam pridružijo."

Ste vedeli, da je lahko knjižnica tudi ena izmed varnih točk? Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora: