Na današnji dan leta 1901 se je v Framu pri Mariboru rodil kasnejši generalštabni major Jugoslovanske kraljeve vojske Ivan Fregl.

Izkazal se je kot sposoben častnik, načelnik štaba II. planinskega polka Vojske kraljevine Jugoslavije (Risnjačkega planinskega odreda), ki po okupaciji 1941 ni priznal kapitulacije oboroženih sil svoje domovine. Med prvimi se je pridružil kasnejši Jugoslovanski kraljevi vojski v domovini, pod poveljstvom polkovnika Draže Mihailovića. Bil je med ustanovitelji t.i. ravnogorskega četniškega gibanja in postavljen za načelnika štaba majorju Aleksandru Mišiću, sinu slovitega vojvode Živojina Mišića.

V času vojaške operacije proti Mihailovićevim enotam so Nemci v naselju Struganik v Srbiji po izdaji obkolili Dražin štab, saj so menili, da je Mihailović nevarnejši nasprotnik od Tita. Ocenjevali so, da njegov odpor temelji na jugoslovanskem nacionalizmu, Titov pa na komunizmu, ki ga bodo glede na silovito vojaško napredovanje v Sovjetski zvezi v kratkem strli. Majorja Mišić in Fregl sta se, da bi rešila svojega poveljnika, predala Nemcem. Odpeljali so ju v Valjevo in ju tam po zaslišanju 16. decembra 1941 ustrelili.

Poslednja želja majorja Fregla, ki je v Beogradu zapustil ženo in hčerko je bila, da bi sam poveljeval nemškemu eksekucijskemu vodu.

Na pobudo Draže Mihailovića je jugoslovanska begunska vlada februarja 1942 oba posmrtno odlikovala z redom Kardžordževe zvezde z meči tretje stopnje. To sta bili prvi dve odlikovanji podeljeni v času druge svetovne vojne na strani kralju in monarhiji zvestih vojaških sil.

Nekoliko več pa na tej povezavi: https://www.rtvslo.si/kolumne/karadordeva-zvezda-za-majorja-izpod-pohorja/382227