Na vrtu Muzeja narodne osvoboditve Maribor so predstavniki različnih prostovoljskih organizacij spregovorili o tem, kaj te pomenijo za naše mesto. Pogovor je bil v okviru Festivala prostovoljstva, v organizaciji Mreže prostovoljstva, ki deluje v okviru Pekarne Magdalenske mreže.

Dejstvo je, da bi bil Maribor za življenje veliko bolj neprijazen, če v njem ne bi bilo organiziranih oblik prostovoljstva. Kako pa lahko še izboljšamo izkušnjo prostovoljstva za vse vključene in kje so možnosti za povezovanje teh organizacij z občinskimi strukturami? Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže: »Prostovoljsko delo, ki se uveljavlja, je vseeno delo, ki ga prostovoljci opravijo. Je brezplačno, a to ne pomeni, da je brez vrednosti.« Maribor je prostovoljcem prijazno mesto, meni Lilijana Zorko iz sektorja za zdravstvo in socialno varstvo Mestne občine Maribor: »Na področju socialnega varstva je vreden razpis okrog 180 tisoč evrov, na področju krepitve zdravja 40 tisoč evrov, na področju društev upokojencev naslednjih 50 tisoč evrov. Tako da so to vse sredstva, namenjena organizacijam, ki za svoje delovanje potrebujejo tudi prostovoljce.«

Na posvetu so udeleženci opozorili tudi na razliko med prostovoljstvom, prekarnostjo in plačanim delom: »Pomembno je, da ne preide prostovoljstvo v prekarno obliko zaposlitve, saj imajo mladi s tem veliko težav,« pravi Luka Lubi iz Urada za kulturo in mladino. Vodja programa prostovoljstva pri Slovenski filantropiji Tjaša Arko pa: »Meni se zdi, da je treba jasno ločit, kaj je prostovoljstvo in kaj so dela, za katera morajo ljudje dobiti plačano, da preživijo.«

Prostovoljce in prostovoljke je treba spoštovati, spodbujati in podpirati. Iz skupnega poročila o prostovoljstvu v Sloveniji je razvidno, da je leta 2018 prostovoljilo kar 244.304 ljudi, ki so opravili 9.903.798 ur prostovoljskega dela.