Mobing je trpinčenje na delovnem mestu in marsikdaj zaznamo tendence, da ga želi nekdo pomesti pod preprogo. To se je v preteklosti dogajalo tudi na Univerzi v Mariboru, kjer ob takšnih primerih vodstveni delavci niso reagirali, kot bi morali, menijo tudi kandidati za rektorja Univerze v Mariboru. Včeraj so namreč na pobudo Visokošolskega sindikata Slovenije na Univerzi v Mariboru izvedli prvo od napovedanih treh okroglih miz s kandidati za rektorja mariborske univerze – zbrali so se in Zdravko Kačič. Tema je bila Mobing na delovnem mestu, uvod v okroglo mizo pa je bilo tudi predavanje strokovnjakinje Elizabete Zirnstein:

»Po raziskavah sodeč je več trpinčenja na delovnem mestu v javnem sektorju, največ ga je v zdravstvu, potem pa takoj v izobraževanju.«

Ko smo soočeni s tem pojavom, smo še vsi začetniki, na formalnem nivoju smo se morda dovolj naučili, v konkretni situaciji pa odpovemo, meni kandidat Žan Jan Oplotnik:

»Ker seveda ljudje mislimo, da lahko tudi z napačnimi metodami pridemo do cilja.«

Vendar napačne metode niso prava pot, dodaja Oplotnik. Kako torej ravnati, če kot vodstveni delavec zaznamo mobing?

»Zagotovo predlogo čakanje in ugotavljanje, zakaj je do mobinga prišlo, lahko poslabša situacijo,«

Pa meni Niko Samec. Ali smo se iz preteklih primerov kaj naučili? Jernej Turk:

»Ne smemo dopustiti, da se v akademski sferi dogajajo primeri, da se na nek način mobing še stopnjuje,«

Zato je treba pravočasno reagirati. V akademskem okolju bi morale veljati akademske vrednote, meni kandidat Zdravko Kačič:

»Ob vzpostavitvi ustreznih mehanizmov, kjer se lahko žrtve takšnega mobinga takšnih mehanizmov tudi poslužujejo, v čim zgodnejši fazi to odkrivat in v dialogu vzroke zanj tudi odpravljati.«

Predčasne volitve za rektorja bodo 5 junija.