Ob segrevanju ozračja in višanjem temperatur strokovnjaki opozarjajo na še posebej opazno segrevanje mest, kjer živi polovica svetovnega prebivalstva. Višanje temperatur je prisotno predvsem v tistih delih mest, kjer ni veliko zelenih površin, za prebivalce pa to lahko pomeni tudi veliko zdravstveno tveganje. Kot kažejo raziskave, se zelo segreva tudi Maribor.

Da med različnimi deli Maribora poleti lahko pride do precejšnjih razlik v temperaturi zraka, so pokazale meritve že v 90. letih, ko je profesor geografije na mariborski Filozofski fakulteti Igor Žiberna na to temo pisal doktorat. Primerjal je območje mestnega parka in železniške postaje in ugotovil, "da so te razlike na zračni razdalji kilometer ali mogoče malo več, znašale tudi tam okoli 4 stopinje celzija."

Trenutno na mariborski Filozofski fakulteti izvajajo raziskovalni projekt, s katerim ugotavljajo stresne učinke mestnih toplotnih otokov. Podatki, ki jih tedensko pridobivajo z meritvami, so presenetljivi, pravi Žiberna. "Ravno v času teh zadnjih vročinskih valov so temperaturne razlike med različnimi deli mesta lahko znašale tudi 8 stopinj celzija."

Vročinskih valov pa je vedno več, vedno pogostejši so in prvi se navadno pojavi že junija. V Mariboru je bilo tako letos od 17. junija skoraj polovica dni takih, ko je živo srebro pokazalo več kot 30 stopinj celzija. Vedno več je tudi tropskih noči, ko temperatura zraka ne pade pod 20 stopinj celzija, podatke za Maribor pojasnjuje Igor Žiberna: "V 60. letih smo imeli dve taki tropski noči, v obdobju 2011 do 2019 pa 65."

Toplotne obremenitve predstavljajo tudi zdravstveno tveganje, v Evropi namreč zaradi vročinskih valov umre občutno več ljudi, kot zaradi drugih naravnih pojavov, kot so nevihte ali mraz.