Konec septembra je bilo v Sloveniji registriranih 52.043 brezposelnih, kar je za 3 odstotke in pol manj kot avgusta in za dobro petino manj kot lani septembra, hkrati pa najmanj v samostojni Sloveniji. Podatki so obetavni tudi na območju Maribora.

Brezposelnost je zgodovinsko nizka tudi na območju mariborske enote Zavoda za zaposlovanje, kjer je brez zaposlitve 7030 oseb. To je 5000 manj kot med prvim valom epidemije, pravi direktor Bernard Memon:

"Kar se tiče registrirane brezposelnosti smo mi še vedno v zaostanku s povprečjem Republike Slovenije za približno 1,5 odstotka, vendar se je ta razkorak vztrajno zmanjševal."

Neskladje med potrebami in kompetencami

Uspešnost zaposlovanja na območju Maribora pripisuje štirim razlogom: interventni državni pomoči, dobri kondiciji predvsem izvoznih podjetij in uspešnemu delu zavoda za zaposlovanje ter v manjši meri bližini razvitejše Avstrije. V številnih panogah zaposlenih še zmeraj primanjkuje, pojasnjuje sogovornik:

"Na področju predelovalne dejavnosti smo na območni službi Maribor imeli 3974 prostih delovnih mest, na področju gradbeništva 2326, na področju izobraževanja 1972, na področju zdravstva in sociale 1907."

S tem bi lahko brezposelnost odpravili, a ostajajo na zavodu predvsem dolgotrajno brezposelni, osebe z zdravstvenimi in drugimi omejitvami ter nekonkurenčno izobraženi:

"Tukaj je potrebno bolj poglobljeno delo naših svetovalcev in seveda tudi vseh drugih strokovnjakov, vendar še vedno verjamem, da lahko kljub temu zaposlimo vsaj eno tretjino teh dolgotrajno brezposelnih z ustreznimi programi, če jih bomo uspeli ustrezno prilagajati."

Zima bo neznanka v enačbi

Ugodno statistiko zaposlovanja lahko pokvari nepredvidljiva zima, ko bo poslovanje podjetij odvisno od obvladovanja cen energentov.