Z urejanjem javnih površin in obnavljanjem stavbnih pročelij izboljšujemo podobo mesta in tudi dvigujemo kakovost življenja v njem. Urejeno in privlačno mesto omogoča celovitejši gospodarski razvoj, tega pa se zavedajo tudi na mariborski občini, saj so tudi letos objavili razpis za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine v mestnem središču.
Pročelja stavb so neme priče preteklosti, o tem, kaj se je nekoč dogajalo, pravi mestni urbanist Tomaž Kancler, zato tudi v mariborski občini objavljajo razpis za obnovo nepremične kulturne dediščine: »Žal pa se seveda iz razpisa v razpis učimo. Ne bom rekel, da so to napake, ampak so neke nedorečenosti, ki jih opaziš šele, ko dobiš vloge.«
Vendar je pot prava, saj k temu pripomorejo tudi lastniki stavb, ki se odločajo za prenovo stavbnih fasad. »Torej, hiše na severni strani Gregorčičeve ulice, ki so historične, so v coni B, tiste na južni strani pa so v coni A, ampak niso historične,« pravi Tomaž Kancler.
Urejeno mesto omogoča celovitejši gospodarski razvoj, kar se odraža v povečanem turističnem obisku in posledično v njegovem privlačnem poslovnem okolju. Mestne zgradbe varujejo po kulturno varstvenih pogojih, pravi restavrator Bine Kovačič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine območne enote Maribor: »Na osnovi dobro opravljenih del tudi ljudje bolj zaupajo stroki.«
Njihov osnovni princip dela je, vrniti objektu takšen izgled, kot ga je nekoč imel, še dodaja restavrator: »Če gledamo historične stavbe z bogatim čelnim okrasjem, moramo paziti, tudi če so te poškodovane, da dobijo nazaj prvotno obliko.« Če pa bi sledili vsem najnovejšim smernicam obnove bi težko ohranili zgodovinsko podobo stavb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje