Praznik dela smo po dveh pandemičnih letih znova zaznamovali kot veleva tradicija. Na predvečer praznika so tudi v Mariboru pripravili prireditve in kresovanja, kljub izboljšanju zdravstvene krize pa sindikati opozarjajo na stagnacijo razmer na trgu dela. Opozarjajo, da je kar dve tretjini zaposlenih lani prejemalo plačo, nižjo od povprečne, in dodajajo, da plače niso sledile višjim življenjskim stroškom. Od nove vlade si obetajo ponovno vzpostavitev socialnega dialoga.

Kljub temu da je število registriranih brezposelnih tudi marca upadlo in doseglo ugodno raven iz leta 2008, sindikati opozarjajo na prenizke plače, ki se odražajo v prenizkih starostnih pokojninah. Aktivno prebivalstvo je vse bolj vpeto v primež atipičnih oblik dela, zaposlitev pa prepogosto najdejo izven občine stalnega prebivališča.

Po podatkih Statističnega urada je bila leta 2021 vsaka druga delovno aktivna oseba v Sloveniji medobčinski delovni migrant, kar velja tudi za Maribor in okolico.

V podravski regiji je bilo lani za skoraj 3800 manj delovnih mest kot delovno aktivnih oseb, ki imajo tu prebivališče. Da je to ena od priložnosti za izboljšave, izpostavlja območna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Jolanda Lašič: »Žalosti me, ko ugotavljam in vidim, da si mladi ljudje po zaključku šolanja delo poiščejo izven naših meja ali morajo na delo v Ljubljano. Nujno bi bilo ustvariti več delovnih mest – in to kvalitetnih – ki ne bodo organizirana prekarno.«

Prekarne oblike zaposlitve veljajo za nestabilne in negotove.

Leta 2021 je bilo po podatkih statističnega urada prekarno zaposlenih 58.000 ljudi oziroma šest odstotkov vseh delovno aktivnih državljanov.

Delež tovrstnih delavcev se je v primerjavi z letom prej zvišal za 1,3 odsotne točke. Kot dodaja sekretarka območnega združenja, se je v zadnjih dveh letih ta negotova oblika zaposlitve uveljavila tudi med starejšimi generacijami: »Za prekarne delavce je značilno predvsem to, da nimajo vseh delavskih pravic, ki so bile izbojevane v več desetletjih bojev delavstva. Tako nimajo plačanega regresa, dopusta, povračila stroškov v zvezi z delom. Na dolgi rok se jim bo to poznalo pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja.« Kar, kot dodaja Lasičeva, postavlja pod vprašanje vzdržnost javnih blagajn.

Kar 44 odstotkov starostno upokojenih ljudi je medtem prejemalo pokojnine, nižje od 700 evrov. Sindikati bodo zato stremeli k temu, da se bo vsaj na videz lepa statistika odrazila tudi v višjem življenjem standardu.