Na PU Maribor letos niso obravnavali več primerov nasilja v družini kot lani, prav tako ne na CSD Maribor. A to pomeni le, da ostaja nasilje nezaznano. Foto: Pixabay
Na PU Maribor letos niso obravnavali več primerov nasilja v družini kot lani, prav tako ne na CSD Maribor. A to pomeni le, da ostaja nasilje nezaznano. Foto: Pixabay

Epidemija in zaprtje javnega življenja imata negativne posledice tudi na nasilje v družinah, ki narašča, opozarjajo nevladne organizacije. Na mariborski Policijski upravi sicer letos ne zaznavajo več tovrstnih primerov, prav tako ne na Centru za socialno delo Maribor. A to pomeni le, da ostaja nasilje nezaznano, zato tako žrtve kot priče pozivajo, naj ga prijavijo oziroma poiščejo pomoč.

Dom za nekatere ni varen kraj in med zaprtjem so nevarnosti izpostavljeni še bolj kot sicer, opozarjajo nevladne organizacije. Najbolj ranljive skupine so ženske, starejši in otroci.

"Otroci so med lockdownom izgubili stik s tako imenovanimi pomembnimi odraslimi v šoli ali pa na treningih in v glasbeni šoli in s tem možnost, da bi o svoji izkušnji povedali nekomu izven družine in da bi ta nekdo ob sumu, da gre za nasilje, obvestil Center za socialno delo ali policijo," dodaja predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Največje število klicev na pomoč so imeli konec avgusta in septembra, v zadnjem obdobju pa se nanje obrača čedalje več hudo pretepenih žrtev.

Hkrati te manj obveščajo pristojne, ugotavlja koordinatorka proti nasilju z mariborskega CSD-ja Sanja Sitar Surić: "Ljudje so v tem obdobju bolj izolirani, tudi žrtve nasilja, nimajo širših socialnih stikov in s tem imajo manj možnosti, da bi se umaknile in poiskale pomoč, ob tem pa večino časa preživijo s povzročiteljm nasilja."

A kljub epidemiji pomoč je na voljo in deluje. "Centri za socialno delo delujemo nemoteno, vse strokovne delavke in oba krizna centra," dodaja Sitar Surićeva. Tako žrtvam ves čas omogočajo tudi umik v varno okolje.

Na mariborski Policijski upravi so letos prejeli manj prijav družinskega nasilja kot lani, prav tako porasta ne zaznavajo na tukajšnjem CSD-ju. A kot opozarja Kerinova, "število prijav nikoli ne kaže, kaj se resnično dogaja v družinah." Saj vse raziskave potrjujejo, da je nasilja v času t. i. lockdowna več, a da žrtve pogosto nimajo priložnosti, da bi poiskale pomoč. Zato je toliko bolj pomembno, da nasilje prijavijo bližnji, sosedje ali sorodniki.