Tudi na mariborski osnovni šoli bratov Polančičev danes stavkajo. Zaposleni so se zbrali v zbornici, kjer jim je sindikalna zaupnica predstavila stališče sindikata, kasneje pa so stavkali v skladu z dogovorom. Nekateri so našli delo v svojih kabinetih in postorili kakšno delo, za katerega je zmanjkalo časa med rednim delovnim časom ali pa so se pogovarjali o stavki.

V avli šole smo najprej srečali socialno pedagoginjo Andrejo Močnik Kožič, ki je varovala šolo, sprejemala goste, skrbela za varnost ter potek stavke. "V našem sektorju je največji problem z najnižjimi plačnimi razredi, podpiram stavko v tem oziru, da se ohrani razmerje z drugimi sektorji."

Delo čistilke na šoli opravlja Petra Dihtero; njeno delo zaobjema tudi kakšno dodatno delo, kot je čiščenje po obnovah, razkuževanje in tako dalje. Kako je zadovoljna z delom? "Moje delo rada opravljam, ampak plača pa je žal na minimumu. Zdaj sem sicer napredovala v petnajsti plačilni razred , s tem da se mi to čisto nič pri plači ne pozna. Pozna se le državi, ki mi da petdeset evrov manj dodatka."

Vodja kuhinje je Bojan Stanec, kjer je tudi danes brbotalo v kotlih: "Moj položaj je takšen, da je plača res minimalna, odgovornost pa je čedalje večja."

Klavdija Burazer je vzgojiteljica v razredu: "Želela si bi, da se izboljša naš položaj glede vseh zahtev, ki smo jih postavili. V tem kriznem obdobju kovida smo šole delale od vsega začetka, bili na razpolago staršem in učencem, in na sploh smo bili v prvi borbeni liniji."
V varstvu so danes imeli pet otrok, med njimi sta bila Niko in Pika:
"Igramo se šolo in je to tako fajn. Pika je učiteljica in nas uči črko A, jaz pa sem njen učenec."