Pred nekaj dnevi, natančneje 27. decembra 2019, je začela veljati novela zakona urejanju trga dela, ki prinaša nekatere novosti za brezposelne, med drugim zvišuje najnižje denarno nadomestilo. Novosti bodo med drugim tudi za starejše brezposelne, za tuje državljane in tako naprej. Večina novosti bo začela veljati postopno, tekom leta 2020. »Namen novele zakona je, da se hitreje aktivira delovno aktivno prebivalstvo, da se zagotovi večjo socialno varnost prejemnikov denarnega nadomestila in aktivacija ter integracija tujih brezposelnih oseb, ki nimajo znanja slovenskega jezika in tudi, da tisti, ki ne spoštujejo dogovorov in zaposlitvenega načrta, da se tukaj postavijo sankcije takoj in ne na zamik," pojasnjuje namestnica direktorice mariborske območne enote Zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga.

Zvišanje minimalnega denarnega nadomestila

Ena ključnih sprememb novele zakona je zvišanje minimalnega denarnega nadomestila s 350 na 530,19 evra bruto, torej 415 evrov neto. Ta sprememba je že začela veljati, pojasnjuje namestnica direktorice mariborske območne enote Zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga: »Ta novost je začela veljati s 27. decembrom 2012. S tem se je želel izboljšati socialni položaj brezposelnih oseb. Seveda pa gredo pripombe v smeri, da je tudi znesek 415 evrov nadomestila prenizek. Ampak dejstvo je, da so na voljo različni socialni transferji, ki lahko dodatno pomagajo.«

Pomembna novost je tudi podaljšanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na deset mesecev v zadnjih 24. mesecih. »Ta veljava še ni stopila v veljavo. Ta sprememba bo začela veljati šele z začetkom uporabe spremenjenih pravil evidentiranja izrabe delovnega časa, najpozneje do 1. januarja prihodnje leto.« Za mlajše od 30 let ostaja pravilo enako: »Mlajši od 30 let, ki so delali vsaj 6 mesecev v zadnjih 24-ih mesecih, lahko pridobijo pravico do denarnega nadomestila v višini dveh mesecev," pravi Zgaga.

Novosti tudi za starejše brezposelne in upokojence

Novosti so tudi za starejše brezposelne. »Sprememba je pri pogoju pridobivanja denarnega nadomestila. Trenutno velja, da oseba, ki ima več kot 25 let delovne dobe, in je starejša od 50 let, lahko pridobi denarno nadomestilo v trajanju 19 mesecev. Bistvena novost pa je, da se starost zvišuje s 50 na 53 let. Za pravico do denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev pa bodo po novem lahko pridobile osebe, starejše od 58 let in z več kot 28 let delovne dobe (do zdaj je to veljalo za osebe, starejše nad 55 let in z več kot 25 let delovne dobe)," pojasnjuje sogovornica. Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljavljati zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev. Ti spremembi bosta začeli veljati s 27. marcem 2020.

Spremembe so tudi na področju pravil sankcioniranja kršitev. »Pogosto se je dogajalo, da so se osebe vključevale v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, in je ob tem prihajalo do kršitev in so bile sankcije stopnjevane postopoma. Sprememba je to, če oseba krši določila pogodbe, ali da odkloni primerno zaposlitev, ali se na razgovoru vede tako, da je vidno nagnjenost k temu, da bo odklonil zaposlitev, se bo osebo prenehalo voditi v evidenci brezposelnih oseb.« To začne veljati 27. junija 2020. »Namen novele zakona je še bolj aktivirati brezposelne osebe. Skuša se postaviti jasna meja – če je nekdo aktivni iskalec zaposlitve, mora tudi sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev,« poudarja Mirjana Zgaga.

Drugačne so tudi omejitve občasnega dela upokojencev, pravi Mirjana Zgaga: »Tukaj sicer ni večjih sprememb, ostaja nespremenjeno to, da lahko upokojenci delajo letno do 720 ur, spremenjeno pa je to, da je možno opravljati mesečno do 90 ur, vendar največkrat tri mesece v letu. Do zdaj je namreč veljalo, da lahko opravijo največ 60 ur teh del v koledarskem mesecu.«

Strožja pravila glede znanja slovenskega jezika

Novosti so tudi za tuje državljane. »Tako kot se na trgu dela pojavlja primanjkljaj, se na trgu dela v Sloveniji tudi v Evropski uniji soočamo z delavci iz tretjih držav in Evropske unije, in pogosto smo naleteli na to, da osebe ne znajo slovenskega jezika. V Sloveniji je slovenščina uradni jezik in ne moremo pričakovati, da se bodo delodajalci na delovnem mestu prilagajali in s tujci govorili v angleščini. Do zdaj ni bilo mehanizma, ki bi urejal to. Zato se je sprejela novela zakona v dveh točkah, in sicer: za državljane tretjih držav je po novem predpisna zahteva po osnovnem znanju slovenskega jezika (raven A1), kar bodo dokazovali z javno veljavnim spričevalom. To morajo dokazati v dvanajstih mesecih od prijave v evidenco brezposelnih,« pove Mirjana Zgaga. Za državljane EU, Švice in držav evropskega gospodarskega prostora pa prav tako velja, da se bodo državljani morali vključiti v tečaj slovenskega jezika. Spremembe za državljane tretjih držav začnejo veljati 27. aprila, spremembe za državljane EU pa že veljajo.

Več informacij glede novele zakona o urejanju trga dela je sicer na voljo tudi na spletni strani zavoda za zaposlovanje.