Župani 17 občin spodnjega Podravja so se na rednem mesečnem kolegiju med drugim seznanili s predlogom za projekt sežigalnice na Ptuju in s pozivom državi, naj vendarle pristopi k aktivnemu urejanju struge reke Drave po novembrskih poplavah v Podravju.

Odpadki so na Ptuju že težava. Še večja bodo. Morebitna rešitev bi lahko bila termična obdelava odpadkov, menijo v ptujski občinski komisiji za sežigalnico. Predsednik Bojan Pahor tako pravi: "Ptuj ima že predvideno lokacijo, kup problemov z odpadki, odpadno balto, nima rešenega ogrevanja in s tega vidika je idealni partner za ta projekt." Župan občine Juršinci Alojz Kavčič pa pravi: "Je pa nekaj res, da z odpadki se bo nekaj moralo zgoditi."

Pereč problem za tukajšnje kmete pa je že vsakoletno poplavljanje reke Drave. Povodenj je sredi novembra zajela tisoč hektarjev njiv in pustila trajne posledice na nekaj 10 hektarjih. Kmetje ocenjujejo, da so v zadnjih sedmih letih utrpeli za 100 milijonov evrov škode. Zato poziv državi, "da se pripravi celovita študija nevarnosti in dejstvo je da imamo drug teden sejo državnega sveta," pravi direktor kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.

Župan Hajdine Stanko Glažar pa opozarja: "Glede na neodzivnost države se bojim da bo tudi v prihodnje podobno." "Je pa res, da bomo zahtevali večjo odgovornost in hitro udejanjanje na terenu, ker če bo šlo ako naprej bo Drava še bolj poplavljala," pa pravi Boštjan Koražija, poslanec stranke Levica s Ptuja. In opozarja, da mačehovski odnos države do spodnjega Podravja ogroža ne le njive, temveč počasi že tudi življenja ljudi v Podravju.