Velik porast števila paketnih pošiljk v tem času vpliva tudi na organizacijo dela na Pošti Slovenije. Foto: BoBo
Velik porast števila paketnih pošiljk v tem času vpliva tudi na organizacijo dela na Pošti Slovenije. Foto: BoBo

Velik porast števila paketnih pošiljk v tem času vpliva tudi na organizacijo dela na Pošti Slovenije. Tekoče odvijanje poštnega prometa dodatno otežujejo odsotnosti zaposlenih zaradi bolniške ali varstva otrok. Pošta je zato letos že dodatno zaposlila okrog tristo novih sodelavcev, nekaj jih še bodo. V Sindikatu poštnih delavcev pa opozarjajo, da nastalim razmeram poleg epidemije botruje tudi dejstvo, da so odgovorni preslišali njihove predloge glede subvencioniranja univerzalne poštne storitve in zahtevajo ureditev delovnih razmer zaposlenih na Pošti.

Kot opozarjajo v Sindikatu poštnih delavcev, morajo zaposleni na Pošti v času epidemije delati več in dlje ter v stiku s strankami. Zato od poslovodstva Pošte Slovenije pričakujejo ureditev trajnega dodatka za posebne obremenitve in dodatka za delo v neenakomernem delovnem času. Sindikalist Saša Gržinič: "Enako kot v ostalih službah, ki so nujne in ki so potrebne s strani države, ki dobivajo ta dodatek, mi ga ne dobivamo. Delavci so izpostavljeni, tudi če so pismonoše in menimo, da bi nam pripadal ta dodatek."

Ob tem pa v sindikatu pričakujejo tudi izplačilo poslovne uspešnosti zaposlenim. Glede dodatkov v Pošti Slovenije odgovarjajo, da so zaposleni prejšnji mesec v skladu s kolektivno pogodbo dobili dodatek za bistveno povečan obseg dela v neugodnih pogojih v bruto znesku 325 evrov. Sicer pa v Sindikatu poštnih delavcev ne skrivajo razočaranja nad tem, da je bil njihov predlog o subvencioniranju univerzalne poštne storitve zavrnjen. Kot pravi Saša Gržinič, so na pristojnih odborih in od koalicijskih strankah slišali, da bi rešitev lahko bila tudi: "...da bi morali spet ustanoviti javno podjetje, ki bi se ukvarjalo samo z univerzalnimi poštnimi storitvami."

Zato sindikat od Pošte Slovenije tudi zahteva, naj pripravi izračune in osnutek spremembe organizacije dela tako, da bosta delovna sila in sredstva ločeni glede na to, ali so potrebni za izvajanje univerzalne poštne storitve ali tržnih storitev. "Da bi klasična pisma nosili eni pismonoše, z ostalimi tržnimi zadevami pa bi se ukvarjali drugi. Enako pa tudi na poštah," še pravi Gržinič.

V Pošti Slovenije te zahteve ne komentirajo, pravijo pa, da bodo tudi sami še naprej opozarjali na pomanjkljivosti obstoječe ureditve poštnih storitev.