Cene hrane se višajo, kmetje pa pravijo, da od tega nimajo veliko ali sploh nič; ob tem se tudi sami borijo z visokimi cenami krme in energentov.

Kmetovalec Andrej Ropič iz Pernice pravi, da ni sorazmerja med podražitvami energentov, repromateriala in vsega ostalega, z odkupnimi cenami denimo živine in mleka, tukaj so nastala razhajanja: »Pri poročilih poslušamo, kako se vse draži, mi kmetje pa se čudimo, kako je to mogoče, če pa mi od tega nimamo nič.«

Živinorejec Štefan Cigüt iz Noršincev pravi, da se kmetijstvo spreminja, prav tako pogoji kmetovanja in zato so kmetje v vse bolj negotovem položaju. Agrarni ekonomist dr. Črtomir Rozman z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede stanje na trgu oriše tako: «Ker rastejo cene hrane in tudi kmetijskih »outputov« to sicer pomeni več prihodka, a po drugi strani naraščajo tudi stroški. Predvsem govorimo o stroških energentov in mineralnih gnojil, cena le teh se je v letu 2022 zvišala za okoli 2,7 krat. Novembra je sicer prišlo do padca cen, ker so se stabilizirale cene plina, kljub temu pa je ta nivo še vedno precej višji, kot je bil v izhodišču. Vse to pa poslabšuje finančni rezultat na kmetijah.«
In kako se lahko kmetje prilagodijo razmeram? Težko, pravi Rozman in dodaja, da se je treba čim bolj poslovno obnašati, optimizirati pridelavo, sklepati pogodbe po naprej znanih cenah, kjer je to mogoče, da se zmanjšajo tveganja. To so po njegovem v kmetijstvu uveljavljene rešitve, kaj več pa kmetje ne morejo narediti.
Država sicer kmetom ponuja rešitve, zadnja je uporaba obarvanega kurilnega olja, ki je cenovno najugodnejše gorivo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, a samo za tiste z identifikacijsko oznako FURSA: »To pomeni, da si morajo nosilci kmetij, ki so trošarinski upravičenci to urediti. Je pa to za kmete, predvsem za tiste, ki niso imeli velike porabe goriva slabša situacija. Ob tem pa je država pozabila na vse tiste, ki delajo v hribih s specialnimi stroji, z gorskimi kosilnicami s štiritaktnimi motorji na bencinski pogon, ali z motornimi žagami, kar v ta ukrep sploh ni zajeto. Mislim, da je ta sprememba slaba, in sploh ne vem, zakaj so obstoječo ureditev spreminjali. »

Omejevanje živinoreje slaboumno

Agrarnega ekonomista Črtomirja Rozmana smo vprašali tudi, kako ocenjuje omejevanje živinoreje in pozivanje k uživanju manj mesa: »Mislim, da so ti pozivi slaboumni. Kdor pozna matematiko ogljičnega odtisa mu je jasno, kakšen je vpliv živinoreje in da v primerjavi s transportom, se pravi pri uvozu kmetijskih izdelkov, s katerimi že tako nižamo cene domačim kmetom, prav tako ustvarjamo izpuste. Da bi škodili našim kmetom s takšnimi omejitvami se mi zdi slaba ideja, ki bi jo bilo treba zatreti v kali. »