V organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice in njenih območnih enot Ptuj, Celje in Slovenj Gradec so v Majšperku pripravili okroglo mizo o pomenu govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. V Sloveniji je govedoreja najpomembnejša kmetijska panoga, v zadnjih letih pa število govedorejskih kmetij vztrajno pada.
Po podatkih, ki so jih pripravile strokovne službe, število govedorejskih kmetij, s tem pa tudi krav molznic in dojilj, vidno upada, zato je nujno najti rešitve, predvsem pa je potrebna sistemska podpora države. V nasprotnem primeru je mogoče predvsem na pretežno hribovskih območjih pričakovati opuščanje kmetovanja in zaraščanje zemljišč. Specialist za področje govedoreje na ptujskem Kmetijskem zavodu dr. Andrej Toplak: »V govedoreji se na teh območjih ukvarjamo z zmanjševanjem števila krav, najbolj je to opazno predvsem na manjših in srednjih kmetijah, torej na kmetijah z do 30 glav živine.«
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je poudaril, da je govedoreja ključna tako za samooskrbo kot tudi za ohranjanje podeželja, njegovo poseljenost in za obstoj kmetijstva v Sloveniji. V razpravi je bilo tudi slišati, da bo treba povrniti ugled kmetom in živinorejski panogi, ki je v javnosti prepogosto predstavljena kot negativna za okolje.

Upadanje govedorejskih kmetij je treba ustaviti
Kar 57 odstotkov vseh kmetijskih površin v obdelavi predstavljajo trajna travinja, od tega je 70 odstotkov teh prav na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Takšna območja v večini primerov obdelujejo srednje velike kmetije, ki pa v zadnjih letih niso bile deležne investicijske podpore. Direktor ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek je poudaril, da so pripravili nekaj predlogov rešitev za panogo. Eden od njih se nanaša na neposredna plačila, ki morajo biti vezana na pridelavo kmetijskih pridelkov za prehrano. Pri tem je treba dodatno spodbujati rejo živali, prav tako pa je treba v naslednjem programskem obdobju ponovno uvesti premije za rejo krav dojilj. Izpostavil je tudi investicije: »Skoraj 60 odstotkov rej pri nas je v tako imenovani vezani reji in tukaj bo treba postaviti model bolj enostavnih podpor, da bi se lahko tudi te kmetije prestrukturirale. Gre za kmetije z okoli 30-imi glavami živine, ki so izrednega pomena pri ohranjanju kulturne krajine in poseljenosti območij z omejenimi dejavniki.«

Kmetijska ministrica prisluhnila kmetom in stroki
Kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec je prisluhnila kmetom in stroki. Prepričana je, da so težave v tem sektorju rešljive še pred začetkom nove finančne perspektive. »Ko sem pregledala predlagane ukrepe, ugotavljam, da jih kar nekaj prihodnja finančna perspektiva že nakazuje kot rešitve v sklopu neposrednih plačil. Določeni predlogi so precej tehnične narave in so povezani z različnimi nakloni površin in omejitvenimi dejavniki. Težko je že zdaj odgovoriti na vse, saj so nekatere stvari tudi zame še neznanka, kar se tiče prihodnje perspektive.«

Po njenih besedah bo pri neposrednih plačilih šlo za kapico, kjer bodo plačila navzgor omejena, ter za upadanje glede na površine, kar pomeni, da se pomikamo v prid srednje velikih družinskih kmetij. Ob tem pa ne gre pozabiti, da skupna kmetijska politika na evropski in nacionalni ravni še vedno teži k povečevanju kmetijskih površin in bo treba najti primerno ugodno rešitev. Dodala je še, da težave v govedoreji niso tako pereče kot v prašičereji, ker je govedorejski sektor bolj povezan in bolje organiziran.