V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se po številnih slavnostnih dogodkih ob 100. obletnici ustanovitve gledališča nadaljujejo premierne uprizoritve v jubilejni sezoni. Jutri bo premiera Prokofjevega baleta Pepelka, v soboto pa premiera otroške predstave Mica pri babici. Bogata zgodovina premiernih uprizoritev v vseh treh ansamblih mariborskega gledališča, mnogi umetniki, umetniški direktorji in druge pomembne osebnosti, ki so zaznamovali gledališko zgodovino v Mariboru, pa so predstavljeni v monografiji Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.

Obsežna monografija o stoletni zgodovini mariborskega gledališča na več kot 600 straneh in 750 fotografijami ter s spremnim besedilom sedmih avtorjev, dobrih poznavalcev dramskega, opernega in baletnega ustvarjanja, predstavlja 1648 premiernih uprizoritev, ki so se zvrstile na mariborskem odru med letoma 1919 in 2019. Etnologinja Jerneja Ferlež oriše tudi zgodovino nemškega mestnega gledališča v Mariboru od leta 1852 do začetka delovanja slovenskega poklicnega gledališča, leta 1919.

Preteklost gledališča, ki je vsa desetletja pomembno sooblikovalo družbeno, politično, socialno in kulturno-umetniško podobo Maribora, je zelo bogata in razgibana, hkrati pa je mariborsko gledališče s tremi enotami – Dramo, Opero in Baletom – edinstveno v slovenskem prostoru. "V monografiji so predstavljene zgodovine drame, opere in baleta, saj se med seboj bistveno razlikujejo. Avtorji člankov pa so predstavili tudi celostno zgodovino gledališča, to je upravna zgodovina in zgodovina zgradbe, ki pa sta skupni," pove urednik monografije in dolgoletni umetniški vodja Drame Vili Ravnjak.

Soavtorji monografije so še Primož Jesenko, Blaž Lukan, Vili Ravnjak, Manica Špendal in Benjamin Virc ter Tone Partljič. Slednji predstavlja razvoje poti dramske zgodovine, pomembne osebnosti in odnos med gledališčem in mestom. "Prvi, ki se mu upravičeno klanjamo, je bil Hinko Nučič, kasneje med umetniki Jože Kovič, po vojni Fran Žižek. V mojih očeh je bil predvsem po organizacijski plati motor mariborskega gledališča tudi Branko Gombač," pravi Tone Partljič. Bogato slikovno gradivo, mnoge fotografije so objavljene prvič, je zbral Primož Premzl, obsežno monografijo velikega formata pa je oblikoval Matjaž Wenzel.