V prihodnjih mesecih gre po besedah direktorja Energetike Maribor Alana Perca pričakovati odločitev o postavitvi sežigalnice odpadkov v Mariboru. Zeleno luč zanjo mora na strateški ravni sprva dati država, v sežigalnici pa bi lahko energetsko izrabljali odpadke najhitreje čez pet let.

V Energetiki Maribor ta trenutek proučujejo tehnologijo energetske izrabe odpadkov; pripravlja se idejna zasnova sežigalnice odpadkov za že pred leti predvideno lokacijo pri sortirnici na Teznu. Do konca meseca morajo poslati vstopne podatke ministrstvu za okolje, nato pa direktor Energetike Maribor Alan Perc pričakuje usklajevanje z državo. Meni, da bi v nekaj mesecih moralo biti znano ali sežigalnica v Mariboru bo ali ne: »Nato bi priprava projektne in upravne dokumentacije trajala dve do tri leta. Ali bo za objekt potreben državni prostorski načrt ali občinski prostorski načrt, je še odprto, saj je to stvar občine oz. pristojnega ministrstva.«

Izgradnja sežigalnice bi nato lahko bila končana v treh letih. Kot poudarja sogovornik, je sežigalnica, s katero bi iz odpadkov pridobivali energijo, nuja, saj proizvedemo vedno več odpadkov, njihov izvoz v tujino pa postaja dražji ali pa ga države uvoznice omejujejo ali celo prepovedujejo. Zato Perc izpostavlja, da moramo za odpadke ob dolgoročno vzdržnih stroških poskrbeti sami, in da je edina realna rešitev sežigalnica odpadkov: »Odpadki se kontrolirano, z vsemi monitoringi, sežgejo, nato pa lahko lokalna skupnost pridobljeno toploto uporabi, kar Maribor zagotovo potrebuje. Ob tem pa je jasno, da se morajo upoštevati vsi okoljski vidiki.«
Perc si še želi, da bi bila sežigalnica v javni lasti. Investicija je ocenjena na okoli 40 milijonov evrov, zanjo pa bi lahko pridobili tudi ugodno financiranje, denimo s strani Evropske banke za obnovo in razvoj, ki podpira tovrstne okoljske projekte.