V Sloveniji naj bi bilo brez izbranega zobozdravnika okoli pol milijona ljudi. Tiste, ki zobozdravnika imajo, pa močno skrbijo predolge čakalne dobe za storitve. Te so stalnica tudi na širšem območju Maribora, kjer sicer zobozdravnikov v javni zdravstveni mreži ne manjka. A ker morajo na storitev čakati predolgo, tisti, ki si to lahko privoščijo, rešitev za ustno zdravje velikokrat poiščejo pri zasebnikih, za plačilo.

V Mariboru zobozdravnikov, ki vpisujejo nove paciente, sicer ne manjka. Kljub temu pa so čakalne dobe za storitve dolge, za prvi pregled med dvema mesecema in tudi do enega leta. Še daljše so za specialistično zdravljenje. Najdlje se čaka na področjih parodontologije in ortodontije, kjer do prvega pregleda pretečejo kar 4 leta, za pridobitev ortodontskega aparata pa še dodatnih od nekaj mesecev do tri ali štiri leta.

Za odstranitev modrostnega zoba boste v Mariboru, razen če je poseg nujen, čakali do devet mesecev. Tisti, ki finančno zmorejo, nemalokrat storitev opravijo pri zasebnikih za plačilo, potrjuje v.d. predstojnice enote zobozdravstva mariborskega Zdravstvenega doma Darja Pavlović. Vsi drugi so prisiljeni čakati v vrsti. Potrebne so sistemske rešitve, opozarja:
"Ali bi zavarovalnica povečala število programov, ali bi vključila kakšne zasebnike, da bi povečali realizacijo. To je sistemsko vprašanje."

Poleg čakalnih vrst vse bolj očitne postajajo tudi posledice v času epidemije okrnjenih preventivnih programov za otroke in mladino. "Zobozdravniki in ortodonti že poročajo, da so posledice slabše higiene vidne. Pri otrocih je več zobnega plaka, več kariesa."

Razmere so se med epidemijo poslabšale tudi pri odraslih. Kot ugotavljajo v ambulantah, jih od obiska zobozdravnika odvrne tudi strah pred okužbo s koronavirusom.