Nižjeležeča smučišča v Evropi in pri nas imajo v zadnjih letih precej težav s snežno odejo – zime so milejše, zasneževalni sistemi pa ekonomsko in ekološko potratni, zato je smuka v nekaterih gorskih turističnih centrih vse bolj vprašljiva. Pa vendar si marsikdo zimski turizem brez smučanja na Pohorju težko predstavlja, saj lahko za zdaj upravljavci še vedno zagotovijo 100 dni smučanja v sezoni.
Kljub temu, da je snega letos več kot običajno, pa so bile temperature v ključnem obdobju previsoke, da bi lahko izpeljali tekmovanje za Zlato lisico. To je bilo že tretjič zapored prestavljeno na Gorenjsko, nas pa je zanimalo, kako oz. za koliko dni se je zaradi vse milejših zim v zadnjem desetletju skrajšala smučarska sezona na Pohorju? Direktor podjetja Marprom, ki je upravljavec smučišč na mariborskem Pohorju, Bernard Majhenič pravi, da se smučarske sezone na Pohorju ne skrajšujejo, z izjemo zadnjih dveh let, ko so bile zaradi zaprtja države te krajše: » Še leta 2016 smo imeli 113 smučarskih dni, leta 2017 111, leta 2019 pa 121 smučarskih dni in smo predčasno sklenili sezono. Je pa dejstvo, da je vse težje v dolini proizvajati sneg.»

Prihodnost Pohorja je v celoletnem turizmu

Tudi direktor tržnega komuniciranja pri Zavarovalnici Sava in predsednik Alpskega smučarskega kluba Branik Gregor Lednik je prepričan, da Zlata lisica v Mariboru ostaja tudi v prihodnje, prihodnost smučanja na Mariborskem Pohorju pa ni vprašljiva. Ta športna dejavnost ima po njegovem mutiplikativne učinke ne samo na gospodarstvo, pač pa tudi na turizem in posledično tudi na promocijo mesta v Evropi in v svetu. Po njegovem, je treba posodobiti način zasneževanja in razmišljati o tem, da bomo maksimalno vlagali v celoletni turizem.
Še pred nekaj leti smo bili prav ponosni, da ima štajerska prestolnica smučišče skorajda v mestu, zadnja leta pa vse milejše zime tudi mariborskemu Pohorju ne prizanašajo. Predstojnica smeri Turizem na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru dr. Sonja Sibila Lébe o turističnih možnostih in priložnostih na Mariborskem Pohorju pove: »Na Japonskem poznajo gozdno kopel, to so prevzeli oziroma razvijali vzporedno s Finci. Ljudje odhajajo tja, da bi doživeli tišino gozdov. Mi imamo na Pohorju odkrite energetske točke, ki bi jih lahko izkoristili, lahko bi tudi uredili sprehajalne poti.«

Podnebne spremembe izziv za smučišča

Podnebne spremembe prinašajo velike izzive za turistično panogo nasploh, močno jih občutijo predvsem smučišča. Te prinašajo velike izzive za turistično panogo nasploh, močno jih občutijo smučišča. Po nekaterih podatkih bi lahko v Alpah v prihodnjih letih število smučišč z zadostnimi količinami naravnega snega upadlo s 666 na 202. Profesor geografije na mariborski Filozofski fakulteti in klimatolog dr. Igor Žiberna, je prepričan, da snežne zime bodo: »Res pa je, da bo to vse manj zanesljivo in če se bodo taki trendi nadaljevali, moramo računati na to, da bo debela snežna odeja tudi na večjih nadmorskih višinah vse redkejši pojav."

Dejstvo je, da bo moral zimski turizem ob nadaljevanju trenutnih trendov – iskati nove niše, Pohorje jih zanesljivo ima.