Vodenje Socialno-varstvenega zavoda Hrastovec v občini Lenart, kjer skrbijo za okoli šeststo oseb s težavami v duševnem zdravju in razvoju, je julija prevzel Aleksander Gungl. Napoveduje korenite spremembe v smeri deinstitucionalizacije in odpiranje novih manjših bivalnih enot. Grad Hrastovec, kjer je zdaj nastanjenih še okoli sto oseb, bi lahko izpraznili v dveh ali treh letih.

Zavod Hrastovec največji socialnovarstveni zavod v državi že leta zaostaja za standardi in normativi, opozarja novi v.d. direktorja Aleksander Gungl in napoveduje: "Prva naloga je, da pripravimo zavod na te nove standarde, da dobimo nove dvoposteljne sobe s kopalnicami in da pač neke razmere normaliziramo. Še vedno imamo 3, 4 in več posteljne sobe, katerih več ne bi smeli imeti."

Prvi večji projekt reševanja prenatrpanosti je načrtovana gradnja novih enot v Lenartu.
"Tam bi bilo 9 enot s po 12 uporabnikov lahko," tako direktor Gungl, ki napoveduje, da bi lahko naselje v Lenartu – če bodo dobili evropski denar - zgradili v dveh letih. Z novimi prostori bi končno rešili težave na varovanih oddelkih, kjer osebe zasilno nameščajo tudi v dnevne prostore: "V Lenart bi preselili enote, kjer ležijo težje pomični ali nepomični stanovalci, v te enote, kjer so zdaj ti težje pomični stanovalci, pa bi preselili varovane enote."

Cilj je, dodaja Gungl, stanovalce dokončno izselili iz grajskih prostorov, ki niso primerni in namenjeni socialnemu varstvu. S standardi in normativi zaostajajo za potrebami tudi na kadrovskem področju. Kot izpostavlja strokovna vodja Zavoda Hrastovec Tadeja Bohak: "Si želimo, da bi se to področje kar povečalo, da se pridobi strokovni kader, strokovne delavce, podporne službe, da pridobimo tudi same varuhe, socialne oskrbovalke , animatorke in delovne inštruktorje."

Zdaj za stanovalce v 14-ih enotah v zavodu in še 20-ih v okoliških krajih skrbi blizu petsto zaposlenih.