V tokratni podcast Zorni kot smo kot sogovornico povabili oziroma se povabili na obisk na njen dom v Sveti Tomaž pri Ormožu k Alenki Čurin Janžekovič, upokojeni učiteljici in ravnateljici ter avtorici knjige Samo bog naj jo bere. Z njo smo se med drugim pogovarjali o njeni bolezni, s katero se je sprijaznila, odločitvi, da odide v Švico opravit samomor z zdravniško pomočjo in predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, katerega zagovornica je.

Alenka Čurin Janžekovič je neozdravljivo bolna, živi z boleznijo - polisaharidozo tipa 4. Za njo so številne operacije, trpi neopisljive bolečine, ki si jih lajša s protibolečinskimi sredstvi. "Jaz sem bolezen sprejela. Stara je toliko kot jaz ali še starejša. Jaz vedno pravim, da je moje telo starejše od mojega duha. Ljudje me sprašujejo, ali te zelo boli, kako izgleda ta bolečina... Veste, ko se enkrat naučiš živeti z boleznijo... Mene so sicer zdravniki najprej grozovito razjezili z besedami, da se moraš naučiti živeti z boleznijo. Potem spoznaš, kaj to pomeni, in to preide v vsakdan. Brez protibolečinskih zdravil sicer ne gre. Živiš tako, da ne razmišljaš samo o tem, kaj vse te boli. Jaz komu kdaj rečem, naj me raje vpraša, kaj me ne boli, kot kaj me boli, ker bo seznam krajši." Ob tem priznava, da so bolečine vse hujše.

Za dostojen konec

Kmalu se odpravlja v Švico, kjer bo z zdravniško pomočjo opravila samomor - v Sloveniji namreč, vsaj za zdaj, tega še ni mogoče opraviti. Čeprav je že pred časom dobila zeleno luč za odhod v Švico, še kar naprej ureja potrebne dokumente. Kot pravi, je pripravljena. "Želim si miru, miru, miru. Tišine. Da me ni. Da me enostavno ni."

Je med najglasnejšimi podporniki pomoči pri samousmrtitvi pri nas, in kot poudarja sama, je zavzemanje za evtanazijo njeno poslanstvo. Želi si, da bi družba prepoznala, da je dostojen konec veliko bolj human kot borba za podaljševanje življenja za napredek znanosti. "Zato možnost evtanazije - za mirno, dostojno smrt," pravi. Večkrat poudari, da se ne boji smrti, ampak bolečega umiranja.

Kako zgleda njen vsakdan? Kako odgovarja tistim (tudi številnim zdravnikom), ki so proti evtanaziji in predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? Zakaj se glede te teme v Sloveniji ne moremo poenotiti? Kakšni so odzivi na njena stališča? Jo ljudje obsojajo? Kakšno vlogo ima pri vsem skupaj vera? Celotnemu pogovoru prisluhnite na povezavi: