Projekt med drugim omogoča tudi to, da lahko letos prvič v Sloveniji v živo spremljamo nedavno izvaljene mladičke velike uharice.

Projekt ZA KRAS se po besedah Tomaža Miheliča, varstvenega ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) »ukvarja z ogroženimi vrstami na Krasu znotraj Nature 2000. Več vrst je, mi se še posebej osredotočamo na veliko uharico, ki je zelo ogrožena vrsta zaradi smrtnosti na daljnovodih in varstva njenih gnezdišč. Zaradi tega je velik delež projekta usmerjen v varstvo te vrste, bi rekel tudi skozi njeno varovanje s pomočjo živih kamer, telemetrijo in pa seveda tisti najvažnejši del, izolacijo daljnovodov, da ne pride do smrtnosti na daljnovodih.«

Z razponom peruti, ki znaša več kot 180 cm, je bubu, kot jo imenujejo, največja evropska sova in ena največjih sov, ki danes živijo na svetu. V Sloveniji imamo le nekaj več kot 100 parov velike uharice. Ravno zato je še toliko bolj pomembna električna izolacija daljnovodov. »Ta vrsta ima v bistvu na teh daljnovodih ekološko past. To pomeni, da ona preže prepoznava kot super preže za lov, ne ve pa, da so smrtno nevarne. Ta infrastruktura pomeni veliko grožnjo in je tudi omejujoč dejavnik za vrsto, ker je te stvari zelo težko in drago sanirati, si mi brez podobnih projektov ne znamo predstavljati, da bi sama Slovenija investirala toliko denarja.«

Po besedah g. Miheliča jim je uspelo doseči cilje projekta in izolirali več kot 1200 stebrov na območju krasa. »Projekt bo s tem dal neko dolgoročno varstvo uharice, ker ta izolacija bo delala naprej, bomo morali pa za preostale predele Slovenije iskati neka druga, podobna sredstva, saj s tem nismo rešili cele Slovenije, mi smo s tem rešili problem na Krasu.«

Med projektnimi aktivnostmi je tudi postavitev kamer, s pomočjo katerih je mogoče prvič v Sloveniji v živo spremljati odraščanje sovjih mladičkov. »Na enem gnezdu ne bo nič z mladički, saj je jajce klopotec, skratka ni oplojeno, na drugem gnezdu pa so že trije zelo krepki mladički. Ravno v tem času so mladiči zaradi svoje velikosti, ker se zmorejo braniti sami, več sami na gnezdu, mama se več posveča lovu, ampak to si lahko zdaj ogleda vsak in je ekstremno poučno in zanimivo to spremljati. Posnetke si lahko ogledate na strani uharica.ptice.si, tam se najde gumb »v živo«. Če pa se v iskalnik vtipkate »velika uharica v živo«, se pa tudi takoj najde.«

Kot omenjeno pa se projekt ne osredotoča le na varstvo velike uharice. »Veliko aktivnosti je usmerjenih v obnovo habitatov teh redkih vrst na Kraških suhih travnikih, ki se močno zaraščajo. Tukaj se stvari, ki so zaraščene z grmičevjem, spravlja nazaj v neke pašne površine in travnike, ki so zelo pomembni za tradicionalne ogrožene vrste kraških travišč. Tukaj je veliko naporov. Potem so tukaj še čiščenje kraških jam, dvoživke in varstvo na teh redkih kraških predelih, saj veste, kras nima veliko vode. V celotnem projektu pa je tudi varstvo Škocjanskih jam pred odpadnimi vodami okoliških vasi, zato se bo v sklopu tega projekta gradila tudi kanalizacija nad Škocjanskimi jamami in s tem varstvo kraškega jamskega ekosistema.«

Po besedah g. Miheliča bi se projekt, katerega upravičeni stroški znašajo nekaj manj kot 2.973.000 EUR in ki poteka od konca 2016, moral zaključiti letos, a se bo podaljšal za eno leto.

Glede tega, kaj lahko storimo sami za varovanje ogroženih vrst na Krasu pa je dodal, da »največ k ohranitvi ogroženih vrst na krasu naredijo tisti, ki upravljajo s habitatom na kraških območjih, to so po navadi kmetje. Tradicionalna raba pašnikov, tradicionalni suhi travniki so tista stvar, ki omogoča največjo biološko pestrost in tu je poziv predvsem na to, da skušajo kmetje ta območja uporabljati, da se ne zaraščajo, kar se v zadnjih časih sicer dogaja, torej paša na krasu je spet prisotna, bolj kot je bila pred desetletjem. Druga stvar pa so ciljne akcije, recimo velika uharica. Ljudje se lahko vključijo v akcije Varuhov velike uharice, kjer ciljno spremljamo gnezdišča in identificiramo gnezdišča, ki imajo težave in se z njimi ukvarjamo potem. Ornitološko znanje, ki ga potrebujemo za to, se da hitro pridobiti, sploh če imamo voljo in tu so vabljeni vsi zraven.«

Projekt ZA KRAS sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Radio Slovenija Internacional / Radio Maribor / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranetplus