10. septembra 1919 je bila v kraju Saint – Germain – en – Laye dobrih 19 kilometrov zahodno od središča Pariza podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko Avstrijo. Avstrija je s to pogodbo potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in priznala nove države Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Južnoslovanska delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko kasneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji.
Senžermenska pogodba je določila obseg Avstrije in ter njeno republikansko državno ureditev. Pogodba ji je prepovedovala združitev z Nemčijo ali katero koli drugo državo ter splošno vojaško obveznost. Njena vojska je bila poleg drugih omejitev številčno omejena na zgolj 30.000 vojakov. Tako kot poraženi Nemčiji so tudi Avstriji zavezniki naložili plačilo reparacij.
Podpisnice pogodbe so bile ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Italija, Japonska, Belgija, Bolivija, Brazilija, Kitajska, Kuba, Ekvador, Grčija,
Gvatemala, Haiti, Hidžaz, Honduras, Liberija, Nikaragva, Panama, Peru,
Poljska, Portugalska, Romunija, Kraljevina Srbov Hrvatov in Slovencev,
Siam in Češkoslovaška na eni ter Avstrija na drugi strani. Slednja je pogodbo ratificirala 5. novembra 1919, veljati pa je začela 16. julija 1920.
Besedilo mirovne pogodbe je bilo 19. junija 1920 objavljeno v Uradnem listu Kraljevine SHS. In še to. Skrbništvo pogodbe je bilo zaupano Franciji, vendar pa so ob okupaciji leta 1940 nemški nacisti originalne listine iz Pariza odpeljali v Berlin, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled – domnevno so bile uničene.