7. marca 1820 se je v Gradcu rodil akademski slikar Ferdinand Malič (Mallitsch).

Obiskoval je dunajsko Akademijo upodabljajočih umetnosti in se kasneje dodatno izobraževal pri Ferdinandu Georgu Waldmüllerju (1793-1865), enem najvidnejših avstrijskih slikarjev bidermajerja.

Jeseni leta 1854 se je Malič odpravil na študijsko potovanje po Evropi in se ustavil v Parizu, kjer se je izpopolnjeval pri Leonu Cognietu (1794-1880). Leta 1855 je razstavljal na pariški svetovni razstavi, kjer je bilo razstavljenih 1800 del umetnikov iz 28 držav.

Kljub obetavni slikarski karieri je to skoraj opustil, ko je poleti 1855 prejel materino pismo s prošnjo, da se kot edinec vrne domov na veliko kmetijo v Vukovskem dolu pri Pernici. Tam je nato kmetoval pa tudi likovno ustvarjal naslednjih štirideset let.

Za domačo župnijsko cerkev Svete Marjete v Pernici je ustvaril glavno oltarno sliko s podobo župnijske zavetnice, ki je najbrž Maličevo edino ohranjeno javno dostopno delo na Slovenskem.

Po poroki z Anno Marijo Schramm leta 1865 je sledilo novo obdobje umetniške ustvarjalnosti, glavni motiv pa postanejo ljudje in krajina zahodnih Slovenskih goric.

Leta 1895 je posest prodal in se preselil v Lenart v Slovenskih goricah, kjer je zadet od kapi zadnjih pet let preživel v bedi in umrl 10. novembra 1900.

Njegovega groba danes ni več. Del umetniške zapuščine hranijo galerije in druge ustanove v Gradcu.