Na današnji dan pred 100 leti se je v Petajncih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar.

Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval.

Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih proučevalcev zgodovine in aktualnih vprašanj Romov v Prekmurju.

Na svoji domačiji v Petajncih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in bojišč. Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovno vojni ob vhodu na poldrugi hektar veliko posest v spomin na dva svoja padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.

Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.