V Mariboru bo odvoz komunalnega blata skorajda štirikrat dražji kot doslej, saj bomo za odvoz tone blata namesto 57 plačevali 220 evrov. Podražitev je posledica težav z blatom, potem ko Madžarska, kamor smo doslej odvažali blato, ne dovoli več uvažanja tega odpadka.

Na nov razpis za odvoz blata iz mariborske čistilne naprave, ki se je iztekel v torek, se je prijavil le en ponudnik, podjetje Surovina, ki je to storitev opravljalo že do zdaj. Še veljavna pogodba za odvoz blata poteče konec marca, a zaradi nastalega položaja na trgu bo odvoz po novi pogodbi, ki začne veljati aprila, kar štirikrat dražji. Direktor Surovine, Jure Fišer, pojasnjuje: »Zadnjih par let smo odvoz opravljali po bistveno bolj ugodnih cenah, zadnje leto tudi pod ekonomsko sprejemljivo ceno, tako da smo delali v javnem interesu in da izpolnimo svoje zaveze. Na novi razpis smo se morali prijaviti z bistveno dražjimi rešitvami za odvoz blata, ki jih odraža tudi cena.«

Surovina bo blato še naprej odvažala v tujino, kam, Fišer še ni želel razkriti. Podražitev storitve bodo občutili občani. Alan Perc, direktor podjetja Energetika Maribor, ki mu je dejavnost odstranjevanja blata iz čistilne naprave podelila občina, napoveduje: »Preko elaborata bomo s prvim aprilom uveljavljali povišanje cene. Elaborat se pripravlja, v naslednjem tednu ga bomo poslali na mariborsko občino. Po mojem mnenju ga bodo obravnavali na marčevski seji mestnega sveta.«

Nova pogodba s Surovino je sklenjena za eno leto, a jo lahko prekinejo, če bodo na trgu našli ugodnejše rešitve. Podobno kot Fišer in Perc tudi Leon Lozar, direktor Aquasystemsa, ki upravlja čistilno napravo v Mariboru, meni, da so trenutne razmere posledica pasivnosti odločevalcev oziroma nestrateškega razmišljanja države in občin na področju ravnanja z odpadki. Pravi, da bi morali narediti korake v smeri energetske izrabe blata. V mariborski čistilni napravi se letno nabere okoli 12 tisoč ton blata. Če bi ga dodatno osušili, kar je Aquasystems občini predlagal že pred leti, bi odpadek znašal le še 4500 ton letno, stroški pa bi bili dolgoročno manjši, še dodaja Lozar.