Helena je stara 49 let in bo prihodnje leto praznovala okrogli jubilej, Anemari pa je od svoje sestre starejša 5 let in je njena osebna asistentka. Mama Betka in sestra Anemari sta se obe soočili z zdravstvenimi težavami, vendar ju je prav vera vedno znova dvignila na noge.

Gibanje Vera in luč temelji na prepričanju, da je vsaka oseba, tudi oseba z motnjo, poklicana, da v globini zaživi Jezusov nauk, da prejme zakramente in postane vir milosti in edinosti za Cerkev in svet. To je pravzaprav poslanstvo gibanja. Gibanje je bilo ustanovljeno na velikonočni ponedeljek leta 1971, v Lourdu v Franciji, v Sloveniji pa organizirano deluje od leta 1983.

Starši lučk se v različnih skupinah gibanja medsebojno podpirajo, si pomagajo ter spoznavajo posebne darove svojih otrok. Betka Križovnik je bila vrsto let zelo aktivna v skupini pri Sv. Magdaleni v Mariboru, kamor zahaja še dandanes. V oddaji pa smo se dotaknili predvsem tega, kako lahko takšno druženje, kot ga predstavlja gibanje Vera in luč, pomaga pri soočanju in delu z ljudmi, ki so potrebni naših bližin.

Vera in luč je skupnost srečevanj, kjer se zbirajo otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju, njihove družine in prijatelji.

"Helena je ena moja velika življenjska zgodba, zato sem tudi hvaležna, da je splet okoliščin prinesel eno močno odločitev v mojem življenju, da sem postala njena osebna asistentka," pove Anemari Smonkar, ki je vrsto let kot diplomirana medicinska sestra na odgovornem položaju delala v UKC Maribor.

Helena se je rodila v družino Križovnik kot zdrav otrok. "Pri devetih mesecih pa je zbolela za možgansko krvavitvijo in bilo je zelo hudo," je povedala mama Betka. Pri gibanju Vera in luč je aktivno delovala več kot 17 let, bila je voditeljica pri sv. Magdaleni "V tem gibanju dobiš veliko lučko, da lahko svetiš vsepovsod okrog in, da lahko oznanjaš vero in luč, ker to je gibanje, ki je svetovno in pomagaš tistim, ki so nemočni. Hvala Bogu ima naša Helena vse doma in jo imamo radi, nekateri otroci pa teh dobrin nimajo."

Medsebojna podpora v luči vere je izjemno pomembna

"Zelo veliko prijateljev se je nabralo skozi leta. Za vse smo zelo hvaležni. Tu gre res za iskreno prijateljstvo, tukaj je tista brezpogojna ljubezen rdeča nit. Hvaležni smo za vse mile poglede naših lučk, ki nam dajo toliko notranje moči. Oni veliko potrebujejo, ampak mi od njih tako veliko dobimo, da zmoremo vse, kar nam življenje prinaša. Jaz jemljem to, da živim, da sobivam s Heleno kot en velik privilegij. Ker je postala en velik kažipot v življenju," je povedala Anemari Smonkar.

V tovrstnih skupinah se veliko pogovarjajo. "Vsak mesec je določena tema, obstaja programski zvezek za tekoče leto. To je voditelju v veliko pomoč, da pripravi srečanje. Prijatelji poskrbimo za naše lučke, starši imajo svoj del, kar je tudi prav, da se lahko med sabo pogovorijo in tudi kakšna stiska je takrat izpostavljena. Mi medtem soustvarjamo, voditelj nas motivira, kaj bi delali. Tako, da lučke po najboljših močeh sooblikujejo ta naša srečanja," še dodaja Anemari.

"Zelo je to pomembno, ker tu je pristnost. Res imamo en pravi odnos do vere. To ni, da bi morali biti, ampak smo z veseljem prisotni na srečanjih," je povedala Betka Križovnik. Njena hčerka Anemari pa je dodala: " Lučke nam kažejo pot v življenju. Tista njihova brezpogojnost, ki sije iz oči. Tudi, če ne morejo govoriti, je tukaj objem in dotik. Je tukaj smeh in radost."

Tone Petelinšek in Jasmina Bauman želiva lepo nedeljo in vabiva k poslušanju verske oddaje Iz roda v rod, TUKAJ.