Svet se je spremenil. Spremenili so se družbeni sistem, dinamika na delovnih mestih in odnosi. Zgaranost je zamenjala izgorelost, pogosti sta prilagoditvena in anksiozna motnja ter depresija.

Novonastale duševne motnje so se bodisi pojavile bodisi skokovito povečale po družbenih spremembah v postsocialistični Sloveniji. Temu sledi uporaba antidepresivov, pravi sogovornica, psihološka in psihiatrična antropologinja, doktorska študentka na ameriški univerzi Oklahoma Jasmina Polovič. V študiji ugotavlja povezavo med motnjami in izgubo socialne varnosti in solidarnosti, ki jo spremlja kronično doživljanje in občutek socialnega poraza.

Udeleženci raziskave kot najpogostejše vzroke za njihova stanja navajajo odnose. Kršena jim je ena od temeljnih človekovih pravic, pravijo, to je dostojanstvo. Izražajo, da niso obravnavani kot ljudje, in to je točka, kjer se pri Slovencih ruši občutek lastne vrednosti. Ohranja nas v stabilnosti, da lahko preživimo, kar je na kolektivni ravni v odnosih na delovnih mestih kršeno.

Del identitete Slovencev je vezan izključno na kolektiv in določeno dinamiko v odnosih, ki jo pričakujemo kot primerno in pravilno. Nagnjeni smo k samožrtvovanju, a če je to v zahodnem svetu povezano z doseganjem statusa, se v postsocialističnih državah žrtvujemo v dobro kolektiva in požrtvovalnost zahtevamo tudi od drugih: »Ko vidimo, da se drugi ne, je to zelo velik udarec za človeka. To so včasih zadeve, ki nam mogoče se zdijo banalne, ko govorimo o njih, ampak ko jih izkušamo, niso, recimo, da se moj šef ne ustavi na hodniku, ko gre mimo mene in me ne vpraša o mojem osebnem življenju, kako so moji otroci. Da se kolektiv ne druži izven službe, da se ne hodi skupaj na morje. Ljudje, s katerimi govorim, pričajo o tem, da občutijo pomanjkanje občutka povezanosti na delovnem mestu, kot da je vsak zase, vsak skrbi samo za svoje preživetje in to je tisto, preko česar ne morejo. Seveda se dogajajo tudi hujše zadeve, zaklepanje v pisarne in kričanje na ljudi ter opozarjanje na napake na zelo pretiran način.«

Spremenili so se managerski prijemi, ki so zunaj pomenskega sveta Slovencev nečloveški. Državljani vztrajajo v podplačanih službah več let, celo desetletij. K odhodu jih vzpodbudijo odnosi.

Prisluhnite: